Samokontrola in stresna odpornost profesionalcev: Kaj družba – in pravo –pričakujeta od pripadnikov policije, vojske, varnostnikov in izurjenih borcev v smislu nadzora nad čustvi in impulzi? Naj se od njih pričakuje višji prag samokontrole – in s tem tudi večja odgovornost?
Ko govorimo o policistih ali, če jih skupaj poimenujemo z ostalimi, ki pri svojem delu uporabljajo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev, se od njih pričakuje visoko stopnjo kontrole, ali če hočemo samokontrole. Obenem imajo kar nekaj predpisov v katerih so zajeta načela za uporabo prisilnih sredstev, ki se jih morajo držati. To dosežejo s treningi, ne samo fizičnimi ampak tudi skozi različne programe avtogenih treningov. Vedeti je treba, da pač vsi niso za vse. Nekaterim to uspeva bolj, drugim manj. Profesionalcem je dovoljeno zgolj tisto, kar je predpisano, za razliko od “običajnih smrtnikov”, ki jim je dovoljeno vse, kar izrecno ni prepovedano.
Odpornost profesionalcev pa je stvar razumevanja in dojemanja. Če smo v “blagorpokojnem sistemu” pričakovali, da so profesionalci brez čustev, takrat ko uporabljajo prisilna sredstva, danes vemo, da temu ni tako. Profesionalci so zgolj ljudje, ki imajo čustva in različno toleranco. V vseh službah, policiji, vojski, gasilci, poznajo različne programe psihosocialne pomoči. V policiji npr:, PSOP” kar pomeni psihološko svetovanje in oskrbo policistov. To ni nič novega, v ZDA so to pričeli pod imenom PEERS, program za pomoč policistom, ki so med opravljanjem službe uporabili prisilna sredstva, pri čemer je prišlo do različnih poškodb ali tudi do primerov smrti. Skratka, profesionalci so tako odporni, kot je odporen človek, odvisno od posameznika. Samokontrola pa mora biti v tistih mejah, da je vse kar naredi-zakonito in strokovno. Vse kar je izven tega, je skoraj zagotovo izven kontrole.
Ali po vašem mnenju lahko šolan oz. treniran borec v stanju napada zavestno uravnava silo in vrsto odziva, ali se tudi pri njem sprožijo refleksni in avtomatizirani odzivi?
Refleksni in avtomatizirani odzivi so lahko zavestni ali nezavedni. Šolan ali treniran posameznik bo lahko zavestno ravnal, ker se je za takšne situacije šolal oziroma treniral. Če ni treninga, potem je običajno nekontroliran odziv, tudi če je refleksen ali instinktiven. Vsekakor lahko posameznik z veliko treninga bolje nadzira celotno situacijo, ker gre za zavestno, kontrolirano in jasno usmerjeno aktivnost. Če ni treniran ali šolan, je pravilno ravnanje, kontrola in nadzor lahko samo sreča.
Kakšna je razlika med obrambnim odzivom šolanega oz. treniranega borca in posameznika, ki se zanaša le na instinkt ali morebitno preteklo travmatično izkušnjo?
Najslabše so travmatične izkušnje. To je podobno primeru, ko oseba, ki jo je pičila kača, čez nekaj časa naleti na slepca ali na puščeno vrvico na cesti. Obrambni odziv treniranega borca je v večini v vseh vsakodnevnih situacijah. Poglejmo policista, ki vsakodnevno opravlja intervencije. Ko ga boste videli v prostem času, se bo celo z znano osebo pogovarjal v položaju varnostnega trikotnika. Lahko bi rekli, da gre za poklicno deformacijo, ampak v bistvu je to pripravljenost na neke situacije napada in obrambe.
Ali, če poenostavim. Predstavljajte si osebo za volanom na spolzki cesti. Če ni imel več treningov varne vožnje, bo ob majhnem zanosu vozila reagiral instinktivno. Včasih, kot večkrat rečem, v smislu otroške psihologije. Otrok, ko vidi nevarnost, recimo psa, ki teče proti njemu, se ga otrok ustraši. Reagiral bo tako, da bo zaprl oči in zakričal. Zaprl oči, misleč, da ko jih zapre in ne vidi nevarnosti, se tudi nevarnost ustavi. Pa temu ni tako. Tako reagirajo v večini tisti, ki niso trenirani. Če pa imate treninge varne vožnje, pa situacijo zanašanja vozila pričakujete. In ko bo vozilo zaneslo, ne boste zaprli oči in stopili na zavoro, ampak boste odreagirali pravilno, preudarno, brez panike, tudi v primeru, če zletite s ceste.
Ali lahko šolan oz. treniran borec v nekaterih primerih bolje nadzira situacijo in zato nosi večjo pravno ali moralno odgovornost?
Zagotovo bolje nadzira situacijo, saj ve kaj se lahko zgodi in kako reagirati, da bo nekaj preprečil ali obvladal. Vprašanje večje odgovornosti zato, ker je mojster borilnih veščin pa je relativna stvar. Potem pridemo do situacije, ko je norcem vse dovoljeno.
Kako bi borilna stroka definirala to razliko med izurjenostjo in laično reakcijo, ko govorimo o silobranu?
Izurjen za neko stvar pomeni, da je posameznik z vadbo in treningi neki postopek dodelal do potankosti in s tem postopkom v najkrajšem času dosegel maksimalni uspeh. Judoist lahko obvlada posamezne mete, vendar pa, če ni izurjen tudi znanega meta ne bo znal narediti v smislu kontra meta nasprotniku.
Ukrepanje ob vstopu v osebni krog/prostor: Ali se lahko posameznik brani že ob fizičnem vstopu v njegov osebni prostor, ali mora počakati, da napadalec sproži očiten udarec ali prijem?
Za osebni prostor jaz jemljem mojo “osebno lupino ali osebni krog” v katerega ne spuščam vsakogar. Ne morem si predstavljati, da bi me nekdo na ulici ogovoril in mi tiščal njegov nos v moj obraz. To je moj osebni prostor in bi najbrž odreagiral s korakom nazaj. Splošen odgovor na tako zastavljeno vprašanje pa bi lahko bil zelo neroden. Zamislite si sebe v tem položaju. Vračate se s piknika s kakšnim pivom več, ki vas je spravilo v neko prešerno voljo. Pa “sfalite” nadstropje v bloku in vstopite, tako kot čez domači prag, v tuje stanovanje, ki je odklenjeno. In na drugi strani “lop” po vas. Ali pa, v stiski ste stopili skozi odprta vrata drugega stanovanja. Še bi lahko našteval. Vse je odvisno od konkretnega primera. Če stopi v stanovanje z nožem v roki, najbrž to osebo ne bom pozdravil, ali pač.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
