Avtorici: Nataša Troha in Nuša Gorenak
Vojska se z ukinitvijo obveznega vojaškega roka sooča s hudim pomanjkanjem kadra. Mladi se dandanes le redko odločijo za poklic vojaka, razlogi zakaj je tako, pa so predstavljeni tudi v tem članku. S pomočjo ankete sta avtorici ugotavljali značilnosti generacije srednješolcev in tudi preverili, kakšno nasploh je njihovo zanimanje za vstop v vojsko. Med drugim pa ju je še zanimalo, če je vojska, glede na pomanjkanje mlajšega kadra, za njih zares tako zelo nezanimiva.
Posameznik se pri izbiri poklica in kasneje pri izbiri organizacije, kjer se bo zaposlil, odloča na podlagi lastnih vrednot in načina dela. Pri tem bo izbral organizacijo ali poklic, ki bo njegovim vrednotam in navadam bližje. Na odločitev posameznika velikokrat vplivajo tudi mnenja drugih: kako na zaposlitev v določeni organizaciji mislijo njegovi bližnji ter kakšen je interes zaposlitve v tej specifični organizaciji pri njegovih vrstnikih.
Raziskava, izvedena med letoma 2018 in 2019, je vključila anketirance obeh spolov, iz vseh regij in iz različnih srednješolskih programov, prav tako pa so bili anketiranci različnih starosti. Avtoricama je pri razvijanju vprašalnika pomagala tudi višja uslužbenka X. razreda Maja Krašovec. Zastavile so si tri raziskovalna vprašanja, na podlagi katerih so potem izoblikovale anketo. V članku pa sta se avtorici nato osredotočili le na eno vprašanje »Kako mladi zaznavajo različne značilnosti dela, ki jih lahko interpretiramo kot motive za delo?«. Rezultati ankete so prikazali, da so za mlade pomembni motivi redna in dobra plača, možnost napredovanja ter dobri medosebni odnosi na delu. Poleg že naštetih, pa je za mlade pomembno tudi, da zaradi službe niso preveč odsotni od družine in prijateljev. Značilnosti vojaškega poklica, kot so služenje domovini, dobra telesna kondicija, uniforma in uporaba orožja, pa je raziskava pokazala, da sodijo med manj zaželene motive službe. Vsekakor pa so, glede na rezultate, moški bolj zainteresirani za delo v vojski, kot pa ženske. Razlike pri odgovorih se kažejo tudi med anketiranci poklicnih smeri, srednje tehničnih smeri in anketiranci gimnazijskih smeri. Višje zanimanje za vojaški poklic je bil zaznan pri anketirancih poklicnih programov, najmanj zanimanja pa je bilo zaznanega pri gimnazijcih. Tisti, ki se vidijo v poklicu vojaka, so bolj nagnjeni k vsem značilnostim vojaške službe, odsotnost od družine jih ne ovira in tudi delo v težjih vremenskih razmerah in nevarno delo za njih ne predstavlja ovir. Na drugi strani pa tisti, ki se v tem poklicu ne vidijo, bolj idealizirajo značilnosti varne zaposlitve, redne in dobre plače, usklajenost družinskega življenja s službo in fiksni delovni čas.
Raziskava je pokazala, da je večjemu delu mladih pomembno vse, kar vojaška služba v večini ne nudi. Za njih je pomembno, da jim je zagotovljena dobra in redna plača, možnost napredovanja in imeti čas za družino in prijatelje. Tako bodo mladi v prihodnje bolj motivirani za tiste poklice oziroma organizacije, ki bodo zajemale vse prej naštete značilnosti. Da bi si vojska znova pridobila nov kader, pa se bo v prihodnje primorana prilagoditi značilnostim mladim ter spremeniti način dela in s tem posledično spremeniti tudi samo organizacijsko kulturo same organizacije.
Literatura:
- Troha, N. in Gorenak, N. (2019). Značilnosti dela skozi oči generacije mladih: raziskava Mladi in motivi za vojaški poklic. Sodobni vojaški izzivi, 2019/4, 27-51. Dostopno prek http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/vojaski_izzivi/2019/NATAŠA_TROHA__NUŠA_GORENAK_ZNAČILNOSTI_DELA_SKOZI_OČI_GENERACIJE_MLADIH__RAZISKAVA_MLADI_IN_MOTIVI_ZA_VOJAŠKI_POKLIC.pdf
Pripravila: Eva Brili-Grebenar
