Razvoj zasebnega varovanja se je v Sloveniji v obliki, kot ga poznamo danes pričel z letom 1989 na podlagi Zakona o podjetjih, ki je bil podlaga za ustanavljanje prvih zasebno varnostnih podjetij in preoblikovanje nekaterih podjetij iz družbene v zasebno lastnino.
Zgodovina začetkov zasebnega varovanja na območju današnje Slovenije sega v obdobje, ko je bila le ta del Avstro-ogrskega cesarstva. Leta 1904 je Cesarstvo izdalo Ukaz ministrov za trgovino in notranje stvari, kot pravno podlago za ustanavljanje stražniških organizacij, katerih naloge so bile patruljiranje in obhodi varovanih območij, varovanje vil in posesti v času odsotnosti lastnikov, zapiranje in zaklepanje trgovskih objektov, varovanje izložb in izdelkov v njih, kakor tudi vklop in izklop razsvetljave v izložbah trgovin. Konkretnih podatkov o številu zasebno varnostnih stražniško čuvajskih organizacij v tistem obdobju na Slovenskem nimamo, čeprav so zagotovo v vseh večjih mestih tudi obstajale.
Po razpadu Avstro-ogrskega cesarstva je območje sedanje Slovenije spadalo pod Kraljevino Jugoslavijo, za katero imamo iz leta 1934 podatek, da je v Ljubljani in Mariboru delovalo kar nekaj zasebno čuvajskih firm, ki so se v Ljubljani imenovale Zavodi za straženje in zaklepanje, in so bile v zasebni lasti, medtem ko je v Mariboru deloval Zavod za straženje in zaklepanje stanovanj, tovarn in drugih lokalov, ki je objavil oglas, da opravlja zasebno varovanje že 30 let, kar kaže, da je podjetje v Mariboru delovalo tudi v času Avstro-ogrskega cesarstva od samega začetka izdaje Ukaza ministrov za trgovino in notranje stvari.
Od leta 1945 do sprejema Zakona o podjetjih v letu 1989 je bila v takratni družbeni ureditvi ključna državna oz. družbena lastnina, ki je onemogočala podjetniško iniciativo, zato tudi ni bilo izražene potrebe za ustanavljanje in razvoj zasebno varnostnih podjetij. V letu 1958 se za potrebe varovanja državne lastnine ustanovi delovna organizacija za varovanje premoženja z nazivom Ključar, s sedežem v Ljubljani, ki se leto kasneje preimenuje v podjetje za preventivno fizično zavarovanje premoženja z imenom Varnost. Sprva je omenjeno podjetje delovalo predvsem na območju mesta Ljubljane, kasneje pa se je njihova dejavnost varovanja državne lastnine razširila še na druga večja mesta v Sloveniji. V letu 1974 se na podlagi Zakona o združenem delu v Ljubljani ustanovi družbeno podjetje Varnost, ki je imelo 13 podružnic v vseh večjih mestih v Slovenji, ki se imenujejo po matični družbi, in sicer Varnost. Družbena podjetja Varnost opravljajo varovanje družbenega premoženja, torej varovanje tovarn, industrijskih obratov in druge družbene lastnine. V letu 1981 se ustanovi še proizvodni obrat Varnost – tehnična zaščita in trgovina z imenom Gasilska oprema.
Iz tedanjih delovnih organizacij Varnost za varovanje premoženja se v letu 1989, predvsem pa po letih 1990 in 1991 v velikem številu razvijejo in preoblikujejo v podjetja za zasebno varovanje, nekatera od teh prenesejo tudi ime družbe Varnost (kot npr. Varnost Maribor, Varnost Ljubljana, Varnost Vič, Varnost Mengeš, itd.). V novih in spremenjenih okoliščinah preoblikovanja zakonodaje v Republiki Sloveniji, ki je odprla priložnosti za prehod iz družbene v zasebno lastnino so dobila podjetja za zasebno varovanje priložnosti za zasebno iniciativo in poslovanje, ki je bilo do tedaj izključno v domeni delovnih organizacij v družbeni lastnini, v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o združenem delu.
Novo ustanovljena podjetja za zasebno varovanje so na trgu sprva ponujala storitve, ki so jih pred tem opravljale delovne organizacije z imenom Varnost, torej čuvajsko in varnostno službo, kasneje pa so ponudbo razširili tudi na prevoz in spremstvo denarja ter vrednostnih stvari, varovanje in shranjevanje denarja in vrednostnih stvari, varovanje oseb, obhodi objektov, fizično in tehnično varovanje objektov, kakor tudi organizacija in kontrola varnostne službe.
Ponudba zasebnega varovanja s strani novoustanovljenih podjetij po letu 1990 je bila na slovenskem trgu velika, saj je bilo v letu 1992 registriranih že okoli 150 tovrstnih podjetij, kasneje jih je ponujalo storitve že preko 200. Ob tem je potrebo poudariti, da področje zasebnega varovanja pravno formalno ni bilo urejeno, saj ni bilo zakona, ki bi konkretno urejal področje zasebnega varovanja. Zato je prihajalo do številnih problemov pri poslovanju in opravljanju dejavnosti, kar je predstavljalo veliko težavo vsem tistim podjetjem, ki so želela poslovati v stabilnih, zakonsko urejenih okoliščinah.
Ker s strani države ni bilo pričakovati zakona oz. druge pravne podlage za delovanje zasebnega varovanja je bil v letu 1993 najprej formiran iniciativni odbor za ustanovitev združenja poklicnih varnostnih služb Slovenije, kar je bila podlaga ustanovitvi Zbornice poklicnih varnostnih služb Slovenije v mesecu maju 1993. V navedeno Zbornico so se združili predstavniki združenja poklicnih varnostnih služb Slovenije, predstavniki zavarovalnic in detektivov. Skupni interes vseh združenih v Zbornico je bil v prvi vrsti oblikovati pravne temelje za zakonito delovanje in razvoj zasebnega varstva. V okviru Zbornice je bil tako pripravljen Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, ki je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije 22.6.1994.
Zbornica poklicnih varnostnih služb Slovenije se s tem zakonom preimenuje in preoblikuje v Zbornico Republike Slovenije za zasebno varovanje.
Novo ustanovljena Zbornica, ki postane pravna oseba javnega prava ter se financira iz republiškega proračuna, s tem zakonom dobi široka javna pooblastila, in sicer:
- daje in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja,
- določa programe za preizkus znanja, izvaja programe in določa način opravljanja preverjanja znanja,
- opravlja nadzor nad delom članstva,
- spremlja in obravnava delo članov,
- sprejme kodeks poklicne etike in ukrepa ob njegovem kršenju,
- vodi register gospodarskih družb. Samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih obrtnikov, ki jim je bila izdana licenca in evidenci oseb, ki zagotavljajo tehnično varovanje in varnostnikov,
- spremlja razvoj tehničnih sredstev in naprav ter predlaga ustrezne spremembe predpisov,
- določi obrazce službene izkaznice,
- opravlja druge naloge določene s statutom zbornice ali predpisi državnih organov.
Na podlagi nove zakonodaje in delovanja Zbornice se od leta 1994 opravljanje zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji pravno in strokovno konsolidira, kar je podlaga za intenziven razvoj panoge.
Zakon o zasebnem varovanju iz leta 2003 (Ur. l. RS, št. 126/2003) je nadomestil Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja iz leta 1994 in stopil v veljavo leta 2004. Navedeni Zakon je prinesel področju zasebnega varovanja velike spremembe, predvsem pa Zbornici odvzel številne pristojnosti, ki jih je prenesel na Ministrstvo za notranje zadeve, kot regulatorja področja zasebnega varovanja. Spremembe, ki jih je prinesel ta zakon so se nanašale predvsem na:
- uvedbo novih, šestih vrst licenc (varovanje oseb, varovanje premoženja, prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, upravljanje varnostno-nadzornih centrov, načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov),
- uvedbo nacionalnih poklicnih kvalifikacij (varnostnik, varnostni tehnik, operater varnostno-nadzornega centra, varnostni menedžer, pooblaščeni inženir varnostnih sistemov) kot pogoja za izvajanje nalog varnostnega osebja,
- uvedbo ukrepov in dolžnosti namesto pravic in dolžnosti varnostnikov,
- jasnejšo opredelitev ukrepov in dolžnosti varnostnikov,
- uvedbo novih ukrepov (uporabo fizične sile, uporabo sredstev za vklepanje, ugotavljanje istovetnosti in drugo),
- odvzem javnega pooblastila Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje za izdajanje in odvzemanje licenc,
- določitev pravice uporabe strelnega orožja in drugo.
S tem zakonom se država preko Ministrstva za notranje zadeve aktivno vključi v regulacijo zasebnega varovanja in prevzame ključne vzvode delovanja le-tega. Reprezentativno strokovno združenje, ki ga predstavlja Zbornica, pa z odvzemom številnih pristojnosti, ki so prenešene na regulatorja po zakonu opravlja predvsem določene naloge iz področja izobraževanja, usposabljanja varnostnega osebja ter strokovnih aktivnosti članstva.
Zaradi nedoslednega izvajanja navedenega zakona, ki je bilo v izključni pristojnosti regulatorja, se kmalu pokažejo določene nepravilnosti, ki se odražajo v obliki anomalij zaradi odsotnosti sistema nadzora nad imetniki licenc. Tako pride v letu 2005 do tragičnega dogodka v diskoteki Lipa, kjer zaradi nekontroliranega premikanja množice izgubijo življenja tri mlada dekleta. Varovanje tega dogodka je opravljala družba za zasebno varovanje brez ustrezne licence za tovrstno varovanje. V letu 2007 je prišlo pred lokalom Global v centru Ljubljane do fizičnega nasilja dveh varnostnikov nad mlajšim moškim, ki je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. Ugotovljeno je bilo, da je bil eden izmed varnostnikov brez službene izkaznice in je opravljal delo varnostnika, ne da bi bil pri imetniku licence sploh zaposlen. Oba primera sta dobila izjemno negativen odmev v javnosti, ki je imel posledice za zasebno varovanje v Sloveniji, odraz katerih je bil nizek ugled panoge in stroke.
Ministrstvo za notranje zadeve, kot regulator, je po tragičnem dogodku pred lokalom Global v letu 2007 vso odgovornost za nastalo problematiko prisodilo izključno zasebnemu varovanju in Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje, čeprav le-ta po veljavnem zakonu ni imela nikakršnih pristojnosti in s tem odgovornosti za nastalo situacijo.
Leta 2007 je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona iz leta 2003 (Ur. l. RS, št. 102/2007) in s tem bistveno posegel v samo delovanje sistema zasebnega varovanja.
Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje je z Zakonom odvzel vse pravice, ki so se nanašale na izvajanje javnih pooblastil (usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnega osebja), ukinil je obvezno članstvo v zbornici, določil pa je tudi druge novosti v zvezi z licencami in njihovim odvzemom ter zaostril nekatere druge pogoje v zvezi z opravljanjem dejavnosti zasebnega varovanja. Po teh spremembah in dopolnitvah zakona je bila sprejeta tudi Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 43/2008), ki je bila v zelo kratkem času že dvakrat spremenjena in dopolnjena (Uradni list RS, št. 16/2009 in 22/2010).
Zakonodajalec z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju iz leta 2003 naredi popoln preobrat v organizacijskem, delovnem in pravnem področju delovanja Zbornice tako, da:
- Predpiše Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje, da nadaljuje z delom do sprejema odločitve o prenehanju oziroma preoblikovanju zbornice z zakonom, ki ureja status in delovanje gospodarski zbornic.
- Da člani zbornice v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejmejo sklep o preoblikovanju v gospodarsko zbornico v skladu z zakonom, ki ureja status in delovanje gospodarskih zbornic, oziroma sklep o prenehanju zbornice.
- Da se v sklepu o prenehanju zbornice po njenem predhodnem soglasju določijo subjekt na katerega se prenese premoženje zbornice, ki preneha delovati. Subjekt prevzame premoženje, prevzame tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona zaposleni v Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje.
- Pravni naslednik kot javno pooblastilo opravlja naloge strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja varnostnega osebja ob izpolnjevanju pogojev navedenih v tem zakonu, katere ugotavlja ministrstvo pristojno za notranje zadeve.
- Naloge, ki jih je Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje opravljala na podlagi javnega pooblastila prevzame Ministrstvo za notranje zadeve. Zbornica mora Ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, najkasneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem navedenih nalog.
- S tem zakonom se Zbornica RS za zasebno varovanje preoblikuje v pravno osebo zasebnega prava in se preimenuje v Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in tako obdrži prvotno okrajšavo ZRSZV.
- Članstvo v Zbornici ni več obvezno, temveč prostovoljno.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona iz leta 2003 vnese v panogo precejšnjo negotovost, nestabilnost in različne neetične prakse, ki zamajajo medsebojno zaupanje ter vplivajo na razvoj stroke.
Kljub precej negotovemu položaju, neobveznemu članstvu v Zbornici velika večina članov vztraja na nadaljnjem zborničnem delovanju, kot edini rešitvi za normalizacijo in razvoj stroke v prihodnje. Zbornica tako takrat postane pobudnik in eden glavnih kreatorjev Strategije razvoja slovenskega zasebnega varovanja, kakor tudi različnih oblik posvetov, ki nakažejo nadaljnje perspektive razvoja zasebnega varovanja, temelječega na novem zakonu, ki ga je bilo nujno potrebno na novo oblikovati.
V letu 2010 se na podlagi dogovora med Zbornico in Ministrstvom za notranje zadeve oblikujeta dve delovni skupini, in sicer ena s strani panoge zasebnega varovanja ter druga s strani regulatorja z namenom, da pripravita skupna izhodišča za nov zakon o zasebnem varovanju.
Na podlagi enoletnega skupnega dela, usklajevanj in kompromisov pripravita obe skupini predlog novega Zakona o zasebnem varovanju, ki je bil poslan v Državni zbor in tam sprejet 26. marca 2011 in je v veljavi še danes. Navedeni Zakon ureja pravice in obveznosti ne le za gospodarske družbe in samostojne podjetnike posameznike, kot je veljalo do zdaj, temveč tudi za državne organe, zavode, javne agencije ter druge pravne in fizične osebe (subjekti) na področju varovanja, ki jih ne zagotavlja država (zasebno varovanje).
Zakon je prinesel predvsem naslednje novosti in spremembe:
- še naprej se širijo pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve na področju zasebnega varovanja,
- vse preveč je normiranja na področju zasebnega varovanja,
- Zbornici se vračajo nekatere pristojnosti, čeprav članstvo v njej ni obvezno,
- povečalo se je število ukrepov in drugih sredstev varnostnemu osebju, ki lahko uporablja ukrepe,
- razširjeni so tudi pogoji za uporabo posameznih ukrepov varnostnikov,
- zelo podrobne in obsežne so določbe o službeni izkaznici varnostnega osebja,
- posebna teža je dana usposabljanju in izpopolnjevanju varnostnega osebja,
- uvedeno je interno varovanje in drugo.
V zakonu je konkretno opredeljeno reprezentativno strokovno gospodarsko združenje, pridobitev reprezentativnosti, javno pooblastilo Zbornici z opredeljenimi nalogami, ki izhajajo iz javnega pooblastila.
Določeno je tudi usposabljanje varnostnega osebja in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, ki na podlagi javnega pooblastila izvajajo različne oblike strokovnega usposabljanja. Poseben poudarek je podan ukrepom, ki jih lahko izvaja varnostno osebje, na podlagi tega zakona, postopki in način izvedbe, urejen pa je tudi pritožbeni postopek nad delom varnostnega osebja, kakor tudi nadzor s strani Inšpektorata RS za notranje zadeve, Policije ter Zbornice.
Zakon iz leta 2011 z vsemi podzakonskimi predpisi, ki je v veljavi dobro desetletje, predstavlja v primerjavi s prejšnjimi zakoni precejšen napredek in omogoča strokovni razvoj panoge zasebnega varovanja. Današnji vsesplošni razvoj in nove priložnosti so pokazale, da bo potrebno vendarle opraviti določene spremembe zakonodaje na področju zasebnega varovanja za učinkovitejše soočanje s sodobnimi izzivi in potrebami.
Branko Slak, univ. dipl. iur. E: info@varensvet.si
Uvodna fotografija: IVK Varensvet
