Varnost postaja vedno bolj cenjena dobrina, ki se jo čedalje bolj zaveda tako država in državljani, kot lastniki kapitala in podjetij. Pri tem ima zelo pomembno vlogo panoga zasebnega varovanja, kar je tudi razvidno iz zbranih podatkov za 16 držav, ki smo jih v ta namen analizirali. Zasebno varovanje je pomemben partner državi na področju nacionalne varnosti, kot partner lastnikom podjetij in gospodarstva, zato si brez te dejavnosti ni mogoče več predstavljati varne družbene in poslovne prihodnosti. Je pa zasebno varovanje tudi gospodarska dejavnost, kar pa na eni strani morda ni najbolj posrečeno, kajti kvaliteta in nizka cena ne gresta ravno z roko v roki. Ali bo to celovito izkoriščen potencial, ki ga zasebno varnostne družbe lahko izkoristijo, pa je v veliki meri odvisno tudi od njih, s kakšno vizijo so se podali na zasebno varnostni trg. Pri tem je pomembno zavedanje, da bolj kot bodo zasebno varnostne družbe zagotavljale visoko usposobljen kader za kvalitetne storitev varovanja, boljše možnosti bodo imeli pri naročnikih, katerim je kvaliteta pomembna in so zanjo tudi pripravljeni plačati, da se odločajo za njih oz., da v čim večji meri koristijo zasebno varnostne storitve. Tukaj imamo v mislih tudi državo, kot lokalno skupnost, da zaupa zasebnemu varovanju še večji obseg storitev varovanja. Trend, ki se bo v prihodnjih letih samo krepil je prav gotovo povečan obseg storitev zasebnega varovanja, med drugim tudi z namenom, da organizacije in država zmanjšajo število interno zaposlenih, ter varovanje ljudi in premoženja prepustijo strokovnjakom na trgu. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na poslovni in varnostni ugled naročnika varovanja, saj tako laična, kot strokovna javnost med drugim opazi, kdo kje izvaja storitve varovanja, glede na ugled, ki ga s storitvami in skrbnim ravnanjem do svojih zaposlenih ima. Zasebno varnostna družba oz. njeni varnostniki pri naročniku predstavljajo pomemben vidik organizacije, tako pri zaposlenih, poslovnih partnerjih, kot javnosti nasploh. Naročnik, ki si izbere zasebno varnostno družbo po najnižji ceni, bo temu primerno imel tudi varovanje in zasebne varnostnike, s tem pa bo navzven pokazal, kako resno skrbi za varnost ljudi in premoženja v svoji organizaciji. K tej, še eni ne ravno posrečeni zadevi pa pripomore tudi zakonodaja, ki proračunske porabnike ”sili”, da morajo izbrati cenovno najbolj ugodnega ponudnika ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojih.
Ko govorimo o kvaliteti zasebnega varovanja imajo pomembno vlogo zasebno varnostne družbe, torej če trg ne bo zadostil potrebam naročnikov po kvalitetnih storitvah varovanja in varnostnikih v pravem pomenu besede, potem obstajata le dve možnosti, nezadovoljen naročnik, ki se bo moral nenehno ukvarjati s težavami izvajalca varovanja, in posledično bo imel težave tudi izvajalec varovanja, ter ponovno nezadovoljen naročnik, ki bo moral živeti s temi težavami, ali bo primoran reševati omenjene težave na način, da bo moral zaposlovati interni kader, ter na ta način zagotavljati svoje varovanje.
Iz zapisanega torej izhaja, da sta obe strani na slabšem, kar pa ni nikomur v korist. Ker pa je na strani zasebno varnostnih družb velik izziv, kako pridobiti ustrezen in kvaliteten kader, da bi lahko zadostili pričakovanjem naročnikov, pa trenutna ureditev v RS po našem mnenju ni ravno spodbudna. Brez določenih sprememb v prihodnje, ni pričakovati, da bi bilo kaj drugače, kar pomeni, da bo še naprej težko dobiti kader, ki bi dejansko živel svoj poklic, in ne samo reševal svoj socialni položaj za določen čas. Nenehna fluktuacija varnostnega osebja pa nikakor ni sprejemljiva za naročnike, ki si ne morejo privoščiti, da se varnostno osebje v njihovi organizaciji nenehno menja. To je še posebej pomembno pri zagotavljanju varovanja kritične infrastrukture države, kot pri naročnikih, ki imajo z vidika varnostnih tveganj, občutljivo dejavnost.
Ker se v tem prispevku osredotočamo na analizo zbranih podatkov, bomo o predlogu novega koncepta zasebnega varovanja, ter kako v RS dvigniti nivo in kvaliteto storitev na področju fizičnega varovanja ter poklic varnostnika narediti bolj perspektiven, pisali v naslednjem prispevku.
Analiza zasebnega varovanja in prisotnost fizičnega varovanja na trgu
Z analizo, v katero smo vključili 16 držav smo želeli predvsem ugotoviti, v katerih poslovnih in družbenih okoljih je prisotno zasebno varovanje. Rezultati so dejansko potrdili našo hipotezo in pogled v prihodnost, kjer zasebnemu varovanju v prihodnosti pripisujemo še večjo vlogo, kot jo je imelo vsa leta do danes, saj praktično ni dejavnosti in družbenega oz. poslovnega okolja, kjer zasebno varovanje ni prisotno. Seveda pa razvojna perspektiva in krepitev dejavnosti velja ob upoštevanju, če bodo zasebno varnostne družbe uspele zagotavljati tako številčen in kvaliteten kader, ter bodo zadostila poslovnim in varnostnim potrebam naročnikov. V primerih, če/ko ustreznega kadra na zasebno-varnostnem trgu ne bo, ga naročniki tudi ne bodo mogli dobiti, čeprav bi si želeli preiti na drugačen poslovni model na področju varovanja. Menimo, da je kader na področju zasebnega varovanja mogoče usposobiti bolje, kot lahko usposobi država svoj kader za lastne potrebe, saj so zasebno varnostne družbe pri tem lahko bolj fleksibilne. Seveda pa je pri tem zelo pomembno, da ni njihov cilj zgolj dobiček, temveč razvoj stroke in področja. Pri tem je zato potrebno poudariti, da je za razvoj in usposabljanje zasebnih varnostnikov, kot za plačilo njihovega kvalitetnega dela potrebno nameniti več sredstev in boljše plačilo. Prav gotovo pa to povzroči tudi višje stroške naročnikov, vendar je potrebno na ta način razmejiti kvalitetne storitve varovanja, od zgolj storitev varovanja. Na dolgi rok ni mogoče pričakovati sprememb in izboljšanje stanja na tem področju, če do spremembe dejansko ne bo prišlo.
Pri analizi nas je zanimalo ali imajo države sprejeto zakonodajo za področje zasebnega varovanja, pri čemer smo ugotovili, da jih od 16 držav ima 14 to področje zakonsko urejeno. Pri varovanju komercialnih bank v 14 državah izvajajo varovanje zasebni varnostniki, pri čemer imajo v 2 državah kombinirano varovanje z internimi in zasebnimi varnostniki, in kjer se varovanje pri tem loči na transport gotovine in varovanje objektov. Pri varovanju vladnih objektov, kot so ministrstva in drugi vladni objekti, sta izmed 16 držav, dve državi, torej Avstrija in Hrvaška, ki tovrstnega varovanja ne zagotavljata z zasebnimi varnostniki, temveč s policijo. Ostale države pa imajo tovrstno varovanje urejeno različno, pri čemer se varovanje izvaja tako z zasebnimi, kot internimi varnostniki oz. policijo. Pri varovanju jedrskih objektov varovanje s policijo v kombinaciji zasebnih ali internih varnostnikov zagotavljajo v Avstraliji oz. Bolgariji, pri čemer se v Angliji zagotavlja varovanje z vojaško policijo. Ostale države varovanje tovrstnih objektov zagotavljajo z internimi ali z zasebnimi varnostniki. Pri varovanju letališč imajo države različne oblike varovanja, pri čemer ni države, kjer bi varovanje zagotavljala le policija, temveč gre za kombinacijo varovanja internih ali zasebnih varnostnikov. Pri varovanju sodišč le štiri države od 16 v varovanje ne vključujejo zasebnih varnostnikov, temveč ga zagotavljajo v celoti z internim varnostnim osebjem oz. s policijo. Še posebej je zanimiva ureditev varovanja v zaporih, kjer obstaja država, ki varovanje zagotavlja v celoti z zasebnimi varnostniki, in sicer je to Avstralija, medtem ko imata Južnoafriška republika in Anglija kombinirano varovanje v zaporih, z internim in pogodbenim varnostnim osebjem. Ostale države varovanje zagotavljajo z internim varnostnim osebjem. Pri varovanju gospodarskih objektov je v večini držav to zagotovljeno z zasebnimi varnostniki, razen Slovenije in Nemčije, kjer se varovanje zagotavlja v kombinaciji internih in zasebnih varnostnikov. Pri varovanju v Lukah je to v glavnem urejeno bodisi z internimi, zasebnimi varnostniki oz. v kombinaciji, edino Bolgarija in Kanada imata v varovanje vključeno tudi policijo. Prav tako je policija vključena tam, kjer gre za Luke na mejnih prehodih. Pri varovanju vojaških objektov večina držav zagotavlja varovanje z vojaško policijo ali internimi varnostniki v kombinaciji z zasebnimi varnostniki, pri čemer na Poljskem skoraj vse vojaške objekte varujejo zasebni varnostniki. Pri varovanju izobraževalnih ustanov, kot so šole in fakultete v večini varovanje izvajajo zasebni varnostniki, pri čemer v Latviji tovrstno varovanje izvaja tudi Policija in zasebni varnostniki, med tem ko Anglija, Hrvaška in Italija nimajo fizičnega varovanja v teh ustanovah.
Namesto zaključka
V trenutni situaciji, ko kadra na področju zasebnega varovanja primanjkuje, je seveda lažje pisati in govoriti o perspektivi zasebnega varovanja v RS, kot da bi se to dejansko lahko tudi zgodilo. Kot smo že omenili, je potrebno realizirati določene spremembe, brez katerih bo tudi težko narediti preboj ter dvigniti nivo zasebnega varovanja, ki smo ga v RS dosegli do danes.
Pred odločevalci politike na področju zasebnega varovanja so vsekakor izzivi, o katerih bi veljalo začeti razmišljati, namreč potencial, ki ga ima zasebno varovanje, bi država lahko izkoristila in ga vključila tudi za varovanje v zaporih, za prevoze zapornikov na sodišča, za pomoč policiji pri interveniranju in varovanju krajev obravnave kaznivih dejanj ter prekrškov, v lokalnih skupnostih pri vzdrževanju reda v prometu, varovanju vojaških objektov, parlamenta itd.
Da bi pa lahko zgoraj omenjeno realizirali tudi v praksi, po našem mnenju trenutni koncept zasebnega varovanja težko zadosti tem potrebam, zato je nujna sprememba na tem področju. Vsekakor je bilo veliko narejenega, vendar nikakor ne smemo obstati pri tem. Če želimo dejavnost razvijati še naprej, narediti poklic varnostnika bolj perspektivnega, in zanimivega za mlajše generacije, potem to lahko dosežemo le z novim konceptom zasebnega varovanja. Nujno je potrebno ločiti varnostnike, ki so dejansko usposobljeni za izvajanje vseh ukrepov, od tistih varnostnikov, ki tega niso sposobni, ter temu primerno sprejeti nazive in ustrezno plačilo. Varnostnik, ki vseh ukrepov v praksi ni sposoben izvajati, ne more biti varnostnik, lahko je zgolj čuvaj, reditelj ali kaj drugega, pri čemer lahko izvaja zgolj ukrepe za katere ima psihofizični potencial in zadostno znanje. Ker naročniki v večini primerov nimajo strokovno usposobljenih oseb za področje varovanja, tudi težje vedo, kakšen nivo storitev dejansko plačujejo. Ko pa se varnostni dogodek zgodi, sploh, če ima premoženjske posledice, pa je pogosto žal že prepozno. Pri tem pa kot že povedano, nikakor ne smemo zanemariti vpliv na ugled po takšnem dogodku.
Spremembe namreč morajo biti naravnane tako, da se bodo za poklic varnostnika odločali mlajši kadri, ki bodo zadostili nujnim psihofizičnim potencialom. K temu je potrebno dodati še izkušnje starejših kolegov in ostale kompetence, ki jih potrebujejo, da bodo lahko zadostili vsem zahtevam naročnikov in razvojnim priložnostim zasebnega varovanja v prihodnosti.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
Podatki za 16 držav so dostopni na tej povezavi.
