Andrej Sotlar
Povzetek
Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti je treba razumeti v najširšem pomenu, ki presega delovanje zgolj ene ali dveh služb, ampak temelji na »človekocentričnemu« pojmovanju in zaznavanju varnosti. Z drugimi besedami, ni ključno, kaj država meni, da je (varnostni) problem, ampak tisto kar kot takšnega ocenijo v lokalni skupnosti. Če to pomeni, da je treba za to, da bi pomagali ljudem, angažirati najrazličnejše službe, ki se ukvarjajo s policijskim delom (poleg že omenjenih policije in redarstva tudi zasebno varovanje), zaščito in reševanjem (civilna zaščita, gasilci, reševalci), in celo vojsko, je vprašanje legitimnosti občine in države, da znata to učinkovito zagotoviti, pri tem pa poskrbeti tudi za zakonitost takšnega angažmaja. Občina in država si namreč še vedno delita odgovornost pri zagotavljanju varnosti v lokalni skupnosti. Opaziti je, da si država še vedno jemlje ekskluzivno pravico, da zakonsko določa naloge in pooblastila organizacijam, ki delujejo na področju varnosti, najpogosteje z namenom varovanja javnega interesa, javnega reda in varnosti, kar je do neke mere še razumljivo. Veliko vprašanje pa je, ali so tudi strategije, ki naj jih te organizacije uresničujejo, lahko določene »državocentrično«, od zgoraj navzdol, če pa se problemi, ki jih je z njimi treba nasloviti, pojavljajo od spodaj navzgor. Ni namreč nujno, da nekaj, kar deluje v eni lokalni skupnosti, deluje tudi v drugi in obratno. V tem smislu so tako občinski programi varnosti kot druge tovrstne strategije, ki prihajajo iz lokalnih skupnosti, pomembnejše, kot se včasih zdijo, če so le realno izvedljive.
Ključne besede: lokalna skupnost, policija, občinsko redarstvo, zaščita in reševanje, Slovenska vojska, zasebno varovanje, strategija
Več v prispevku (stran 37), ki je bil objavljen v Zborniku prispevkov 2. nacionalne konference o varnosti v lokalnih skupnostih, Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru. Uredniki: prof. dr. Gorazd Meško, doc. dr. Katja Eman, asist. Urška Pirnat. Izdajatelj: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija
