Detektivsko delo in področja delovanja detektiva so slovenski javnosti na splošno še dokaj nepoznana. Največji uporabniki detektivskih storitev v Sloveniji so podjetja, ki s pomočjo detektiva zaščitijo svoje interese in lastnino. Fizične osebe predstavljajo majhen delež uporabnikov detektivskih storitev. Zato je potrebno poiskati tržne niše, kjer lahko detektivi v večji meri pripomorejo k uspehu posameznika pred drugimi organi. Eno izmed teh področij je zagotovo družinsko pravo, kamor spada tudi dodelitev in plačevanje preživnine.
V letu 2012 sem se v okviru diplomske naloge dotaknila problematike neplačevanja preživnin. Po statističnih podatkih iz leta 2012 nekaj več kot 6 % zavezancev ni poravnalo svojih obveznosti do otrok. Številka se do letos ni bistveno spremenila. Namreč po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (2015) je v Republiki Sloveniji preživnina določena 66.639 otrokom oz. šolajočim osebam. Od tega jih je Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije v januarju 2015 izplačal 3.902 otrokom. Kar predstavlja slabih 6% vseh določenih preživnin. Število otrok, ki jim je sklad izplačal nadomestilo preživnine, se je tako od leta 2008 povečalo za dobrih 20 %, skupna vrednost izplačil iz sklada pa se je povečala za 30 %.
Glede na podatke je neplačevanje preživnin zelo razširjeno in lahko rečem, da državni organi niso dovolj učinkoviti. Menim, da bi bili postopki izterjave hitrejši in uspešnejši v primerih, da bi vse podatke o dolžniku preživninske obveznosti iskali detektivi, saj so državni organi preobremenjeni in dolžnike ter njihovo premoženje ne iščejo dovolj aktivno. Detektivi pa imajo na tem področju ustrezno znanje in bi lahko pripomogli k učinkovitejšemu iskanju premoženja dolžnika in posledično tudi uspešnejšim izterjavam. Trajanje postopka izterjave preživnin je sicer odvisno od sredstva izvršbe, od razpoložljivih sredstev dolžnika ter vlaganja pravnih sredstev. Velikokrat so izterjave preživnine neuspešne, ker dolžniki nimajo premoženja.
Neplačniki preživnin se poslužujejo različnih načinov izmikanja plačevanja preživnin. Pogost način izmikanja plačevanju preživnine je opravljanje dela na črno, ki ga je v praksi izredno težko dokazati. Na raznih forumih se vedno znova pojavljajo zgodbe o tem, da eden izmed roditeljev, ne plačuje preživnine, ter se na sodišču sklicuje na brezposelnost, upnik pa ne more dokazati, da dolžnik dela na črno. Detektivu lahko po zakonu zbira in posreduje podatke in informacije o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih določajo o teh pravicah. Kar pomeni, da lahko detektiv za naročnika, kateremu dolžnik ne poravnava preživninskih obveznosti, zbere vse informacije in podatke glede dela na črno. Upnik pa se lahko kasneje na podlagi poročila detektiva odloči za nadaljevanje postopka.
Drugi način izmikanja plačevanju preživnine je zakup avtomobila oziroma lizing. Lizing je zakup nepremičnine ali premičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu zakupnine. Dolžniki se za lizing odločijo zato, ker postanejo lastniki predmeta, v tem primeru avtomobila šele, ko odplačajo celoten znesek predmeta, ki je določen v pogodbi. Tako v tej dobi odplačevanja lizinga niso lastniki avtomobila in jim ga ni mogoče izterjati za poplačilo dolga. Podobno kot pri lizing pogodbi je tudi pri kreditni pogodbi. Kreditodajalci zahtevajo le podatke o plačilni sposobnosti in ne zahtevajo od kreditojemalcev potrdila o poravnanih obveznostih, kar zaplete izterjavo preživnin. Dolžniki se plačevanju preživnine skušajo izogniti tako, da vzamejo velik kredit in jim za preživetje ostane samo še z zakonom določen del plače. Upnik mora čakati, da se kredit odplača in se plača sprosti, da lahko izterja svoj dolg.
Naslednji način izmikanja plačevanju preživnine je skrivanje premoženja. V praksi je zaslediti več različnih načinov skrivanja premoženja dolžnikov, da bi se izognili plačevanju preživnine oziroma, da bi jim sodišče določilo nižjo preživnino. Največkrat gre v teh primerih za dolžnike, ki so samostojni podjetniki, obrtniki, kmetovalci. Samozaposleni zavezanci, ki se izogibajo plačevanju preživnine, najpogosteje premoženje (hiša, avtomobil, in podobno) prepišejo na drugo osebo, največkrat na sedanjo zunajzakonsko partnerico/partnerja, starše ali kakšnega sorodnika, sebi pa nakazujejo le minimalno osnovo za prispevke. Na tak način se izognejo plačevanju preživnine, ki bi jo lahko plačevali. V primeru, da dolžnik živi na kmetiji, ki je še v lasti njegovih staršev, pa se običajno izgovarja na to, da starši kmetijo in stroje upravljajo sami, on pa samo živi pri njih. Problem se v takšnih primerih pojavlja tudi, ko pride do rubeža. Ker dolžnik ni lastnik strojev in se izgovarja na to, da jih uporabljajo njegovi starši jih je nemogoče rubiti, pa tudi če so starši zaradi starosti nezmožni opravljati takšna dela (Plut v Hočevar, 2012).
V Sloveniji detektiv ne sme opravljati vloge izvršitelja. Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe je opredeljena v 282. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, 2008). Detektiv pa ima na podlagi naročila in pisnega pooblastila pravico zbirati podatke o dolžnikih in njihovem premoženju, kar je za uspeh izvršilnega postopka in zagotavljanje pravic upnikov v razmerju z dolžnikom zelo pomembno. Detektiv mora za izterjavo dolgov v skladu z zakonom zbrati čim več podatkov o premoženju dolžnika, ki jih upnik predloži sodišču. V Zakonu o izvršbi in zavarovanju je v 31. členu opredeljen seznam dolžnikovega premoženja, 32. člen tega zakona pa opredeljuje predmete, ki so lahko predmet izvršbe. Za uspešnost izvršbe so potrebni podatki glede premičnin (avtomobili), plač in/ali drugih stalnih prihodkov, drugih denarnih terjatev dolžnika, nepremičnin in stavbnih pravic v lasti dolžnika, deležev v gospodarski družbi, vrednostnih papirjev, itd. Posebej pozorni morajo biti detektivi tudi na predmete (običajno vozila), ki jih ima dolžnik v uporabi kot lizingojemalec, pa bodo kmalu izplačani. Dolžnik je lahko tudi lastnik stanovanja ali nepremičnine, ki še ni knjižena v zemljiški knjigi, oziroma nepremičnine ali stanovanja, ni vpisal na svoje ime, in podobno.
Predlog, da bi detektivi lahko opravljali vlogo izvršitelja sta predlagali tudi detektivki Bernarda Škrabar in Nataša Bizjak (Juhart, 2012). Detektiv zbira informacije in podatke na terenu, kar pomeni, da ima o dolžniku že predhodno zbrano dokazno gradivo, kot tudi podatke iz uradnih evidenc. Nato opravi preverjanje na terenu in nemalokrat se zgodi, da ravno pri tem najde premoženje osebe, ki je kasneje dostikrat že odtujeno. V primeru detektiva – izvršitelja, bi to premoženje lahko zasegli že ob prvem kontaktu z dolžnikom, ki v tej fazi ne pričakuje same preiskave. Takšno vključevanje detektivov bi pozitivno vplivalo na rešitev problematike dolga iz naslova neplačanih preživnin, kakor tudi generalno preventivno na vse zavezance, ki plačujejo preživnino, saj bi videli, da sistem deluje učinkovito in hitro.
Nekateri detektivi že uspešno sodelujejo z društvi, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ko se v društvo zateče upnik, ga to napoti k detektivu, ki upniku pomaga zbrati informacije in podatke za izvršbo. Vendar pa gre tu le za sodelovanje z nedržavnimi organi, kar bi radi z navedenimi predlogi prenesli tudi na sodelovanje z državnimi organi. Detektivi namreč želijo več sodelovanja z državnimi organi v skladu s svojimi pooblastili, kar bi lahko bila ena izmed vej prihodnjega razvoja detektivske dejavnosti.
Literatura
- Juhart, D. (2012). Vloga detektiva na področju problematike neplačevanja preživnin (Diplomska naloga). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS. (2015). Pravice. Ip-rs.si. Pridobljeno na http://www.jps-rs.si/si/prezivninski-sklad/pravice/
- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. (2015). Preživnine. gov.si. Pridobljeno na http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/prezivnine/
- Hočevar, B. (9. 8. 2012). Preživnine: Nekaterih niti zapor ne premakne. si. Pridobljeno na http://www.delo.si/zgodbe/ozadja/prezivnine-nekaterih-niti-zapor-ne-premakne.html/
- Zakon o izvršbi in zavarovanju. (2008). Uradni list RS, (3/08).
Avtorica: Damjana Juhart
Prispevek je bil objavljen v reviji Pod lupo 2015. Izdajatelj revije je Detektivsko varnostna agencija d.o.o.
