Pošteni ljudje, ki še komaj prebavljajo družbeno kriminalno klimo in ki globlje razmišljajo o vzrokih za pohlep, korupcijo, gospodarski kriminal, nepoštenih bolj ali manj vplivnih posameznikih in narko kartelih, ki ubijajo ljudi in našo mladino ter njihovo prihodnost, nemočni opazujejo kam drvi ta sodobni svet. Vsekakor pa je omenjena problematika zelo povezana z stanjem v družbi in z varnostjo države nasploh, čeprav ni ravno s prostim očesom vidna. Tovrstna problematika so kot nevarni delci v zraku, ki jih ne vidimo, zato se večini ne zdijo problematični, so pa zelo škodljivi za naše zdravje.
Kaj je pohlep? Gre za vedenje, ki se izraža v pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu za preživetje ali udobno in pošteno življenje. Pri tem je značilna neskončna in nepremagljiva želja po pridobivanju čim več premoženja in/ali statusne moči.
Kaj je korupcija? Je predvsem posledica okoliščin, ki ne omogočajo enakopraven dostop do dobrin, storitev in pravic. Med njimi štejemo slabe in preobilne zakone, pomanjkanje politične volje, neučinkovitost državnih institucij, slaba kvaliteta upravljanja, velike diskrecijske pravice javnih uslužbencev, vrednote družbe in tolerantnost do korupcije. Nastane pa zaradi pohlepa posameznikov, pomanjkanja integritete, nevednosti, pomanjkanja odgovornosti, pretirane uslužnosti. Komisija za preprečevanje korupcije ocenjuje, da je škoda, ki jo Slovenija ima zaradi korupcije, med 1.5 % in 2 % BDP-ja. (acfe.si)
Kaj je gospodarski kriminal? Gre za pohlep določenih ljudi po dobičku na nepošten in protizakonit način. Običajno imajo taki ljudje možnost odločanja in so vplivni ter na visokih in vodilnih položajih v poslovnih in drugih sistemih.
Kaj so narko karteli? Gre za kriminalne organizacije, katerih glavni cilj je zagotavljanje in kontroliranje operacij in aktivnosti za razpečevanje narkotikov/droge po vsem svetu, kjer Slovenija ni izjema. Za njih je značilna stroga in dobro organizirana hierarhija delovanja, ki za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev.
Ne minejo tedni, ko mediji ne poročajo o koruptivnih, nezakonitih in sumljivih poslovnih in sistemskih praksah, ki siromašijo našo državo in njene osnovne sisteme, od zdravstva, ki je eden bolj pomembnih stebrov skupnosti in njenega obstoja, do strategij razvoja države in človeku dostojnega življenja. Ob vsem seveda razumemo, da nismo osamljeni otok na planetu, saj je to tudi globalna problematika, katere del smo tudi mi.
Z denarjem, ki se nezakonito pretaka iz lokalnih in državnih sistemov do koruptivnih in nepoštenih bolj ali manj vplivnih posameznikov in z delovanjem gospodarskega kriminala, bi lahko zagotavljali ugleden, močnejši in visoko učinkovit zdravstveni sistem ter lokalno in nacionalno varnost, najboljšo opremo za zdravstvo, za obrambo in varnost države ter državljanov in bolje plačane službe zaposlenih, ki v teh sistemih delajo in vsakodnevno žrtvujejo svoje zdravje in varnost. To so resnični junaki skupnosti!
Oseba, ki jo bom imenoval kot svojega vsakodnevnega sogovornika je Marko Novak. Slovenec z integriteto, pogumen in časten človek, ki je v svojem življenju veliko slišal, videl in doživel. Skupaj razmišljava in se pogovarjava o stanju in klimi v družbi, in zakaj je temu tako, že leta, desetletja in ali res ni načina, s katerim bi lahko pozdravili virus xQ in zatrli kriminal, ki siromaši državo in njene državljane ter ogroža naša življenja in varnost. Glede na majhnost države kot je Slovenija, bi bili lahko zgledni na tem področju ter bi svetu pokazali svojo pravo veličino, vsaj tako, kot jo kažejo slovenski športniki v športu. Tudi športniki so resnični junaki!
Sploh na področju korupcije smo slovenci med vodilnimi, seveda na spodnjem delu lestvice držav, kar nam vsako leto znova pokažejo rezultati. In karavana gre mirno naprej!
Pri pogovorih z Markotom pogosto beseda nanese tudi na sistem in službe, ki so odgovorne za pregon korupcije in najhujših oblik kriminala. Ali v Sloveniji res delamo vse kar znamo in zmoremo, da bi s tem dali jasen signal vsem, ki se koruptivnih in kriminalnih praks poslužujejo že leta? Ali ne moremo še več in bolje? Kje pri tem vidimo največjo težavo?
Službe in organi sicer lahko še tako dobro delajo, vendar dokler niso povsem neodvisni od oblasti in vodstva države ter političnega vpliva in delovanja, se ne morejo zgoditi premiki v pravo smer. Tovrstne sisteme in državo, če hočete, bi bilo potrebno resnično obrniti na glavo in postaviti povsem nove temelje za delovanje. Nova vzpostavitev delovanja služb v katerih bi delali pošteni in pogumni ljudje, ki jih sicer v Policiji in tožilstvu ne manjka (da se zapis razume, kar ni nepomembno), le potrebno jim je zagotoviti ustrezne pogoje in varnost, da lahko povsem neodvisno in profesionalno opravljajo svoje delo, in da služijo zgolj in samo državi ter njenim državljanom.
Kako pa bi Marko v tem delu spremenil oz. vzpostavil sistem, če bi imel moč in to možnost?
Začel bi pri dveh najbolj pomembnih organih, ki se danes imenujeta Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki bi ju z ustrezno zakonodajo izločil iz vseh zunanjih vplivov ter povsem reorganiziral. Glede na velikost države bi po nekaterih ocenah za boj s korupcijo in najhujšimi oblikami kriminala potrebovali okoli 150 zelo dobro usposobljenih in motiviranih ljudi, ki jih ne zanima politika, temveč zgolj svoje poslanstvo ter boj za pošten in varen svet. Neodvisni strokovni svet, ki bi bil sestavljen od modrecev in avtoritet iz akademskih in strokovnih področij z visoko stopnjo integritete, ki so svojo neodvisno držo ohranili skozi svoje življenje in delo, bi izbiral vodstvo NPU in SDT izmed prijavljenimi kandidati, ki bi morali izpolnjevati osebnostne in strokovne pogoje ter najvišje etične standarde. Obstajati ne bi smeli niti najmanjši dvomi o integriteti, tako pri kandidatih, kot pri kasnejšem njihovem poklicnem delovanju.
Zaposleni v teh službah bi se usposabljali pri najboljših tujih službah, imeli bi službena stanovanja in avtomobile, ter zelo dobro plačano službo. Po selekcijskem postopku in sprejemu v službo bi sledila sprememba identitete. Zaradi zaščite osebnosti in integritete bi bila osebnost znana samo vodstvu službe in interni administraciji. Prav tako bi bil eden izmed pogojev, da za čas službovanja v tej službi ne bi smeli imeti družino, temveč bi bili povsem v službi države in državljanov. Tukaj smo sicer tudi sami malo v dilemi glede tega, vendar zelo dobro vemo, da je zelo težko neodvisno opravljati delo in loviti najhujše kriminalce, kateri ne izbirajo sredstev in jim ni težko plačati milijon, da te likvidirajo oz. ti ugrabijo otroke in bližnje. Prav tako gre za izpostavljenost različnim mehkim pritiskom s strani bolj ali manj vplivnih ljudi v državi neposredno ali preko znancev, kolegov itd.
Resnici na ljubo se povsem dobro zavedamo, da je vzpostavitev takšnega sistema utopija, ker ložam, ki upravljajo z državo in svetom ni to v interesu, saj imajo svojo dobro začrtano agendo. Ali so tudi poslanci (vedno) del te agende, ki imajo možnost sprejeti zakone, ki bi prinesli učinkovite in pozitivne spremembe ter bolj pošteno skupnost, pa prepustimo drugim, da presodijo sami.
Torej, če bi želeli dejansko zaščititi državo, državljane in prihodnost pred virusom xQ, se nam tovrstni sistem zdi edina prava rešitev. Prizadevati si moramo predvsem za pošteno in ne samo za zeleno prihodnost, namreč brez poštenja tudi zelene prihodnosti ne bo. Morda bo, vendar zgolj za peščico. Na nas, kot skupnosti pa je, da se odločimo, skozi katera vrata bomo stopili, do poštene ali zelene prihodnosti, ali pa morda nekoč celo do obeh.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
Uvodna fotografija: Pixaby