Dne 28. 03. 2022 ob 17. uri je v organizaciji IVK inštituta za varnostno kulturo potekalo redno mesečno srečanje, kjer smo gostili dr. Džemala Durića, specialista za razvoj vodenja. Tema srečanja je bila »Skrivnosti« vodenja elitnih timov v varnostnih organizacijah.
V uvodnem delu srečanja nam je dr. Durić predstavil najbolj zaželene lastnosti, ki si jih vsak vodja želi imeti in izražati: visoka socialna moč in vpliv, karizmatična avtoriteta in čustvena pripadnost članov tima, ki ga vodja vodi. Izpostavil je kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na proces vodenja, teoretične izzive proučevanja vodenja ter praktične izzive pri razvoju veščin vodenja.
V nadaljevanju je gost predstavil tri modele vodenja, ki so uporabni za prakso vodenja v varnostnih organizacijah, saj so tudi podprti z obsežnim znanstvenim raziskovanjem. Transformacijsko vodenje je nadgradnja transakcijskega vodenja in vsebuje naslednje elemente: razvijanje zaposlenih, spodbujanje reševanja problemov, motiviranje zaposlenih ter razvijanje zaupanja in integritete. Najbolj učinkovit element tega modela je idealizirani vpliv ali karizma. Karizmatično vodenje vsebuje osnovne elemente, kot so: vizija, komuniciranje vizije, osebni zgled ter opolnomočenje vodenih. Avtor je bolj podrobno predstavil tri kategorije karizmatičnih retoričnih taktik, ki se nanašajo na vsebino, okvir in izvedbo nagovarjanja vodenih. Pristop socialne identitete, ki ga tvorita teorija socialne identitete in teorija samokategorizacije, pa podaja zelo zanimivo razlago pomena članstva v skupinah in dinamiko socialnega vplivanja v skupini. Stili vodenja v okviru tega modela so: eden od nas, dela za nas, vpliva na nas ter uresničevalec. Član skupine, ki najbolj uteleša in demonstrira prototipične lastnosti skupine, ima največji vpliv na skupino. Člani skupine mu tudi pripisujejo karizmatične lastnosti.
Osrednji del je bil namenjen predstavitvi delnih ugotovitev raziskave z naslovom Izvajanje policijskih pooblastil v stresnih delovnih pogojih: vloga vodenja in socialne identitete pri doživljanju stresa in uporabi policijskih pooblastil, ki jo je avtor opravil na vzorcu pripadnikov elitnih enot v slovenski policiji. Glavna ugotovitev raziskave je, da znotraj policije obstajajo različne oblike in stopnje identifikacije zaposlenih in da različni načini vodenja prispevajo k tej dinamiki. Podana so bila tudi splošna in specifična priporočila za krepitev socialne identitete, ki jih lahko vsak vodja uporablja pri svojem delu. Več o raziskavi in ugotovitvah je predstavljeno v avtorjevem prispevku Vodenje in socialna identiteta v policijskih vrstah v zborniku Drugi posvet o raziskovalni dejavnosti v policiji (Durić in Koporec Oberčkal, 2022).
Ob zaključku je dr. Džemal Durić odgovarjal na vprašanja udeležencev in delil svoje izkušnje na področju razvoja vodenja.