V organizaciji IVK Inštituta za varnostno kulturo in Slovenskega združenja za varen svet je dne 15.12.2020 od 17.00 do 18.30 potekalo virtualno mesečno srečanje na temo zasebnega varovanja. Na tokratnem srečanju, ki smo ga organizirali v obliki okrogle mize, smo gostili dva varnostnika, ki sta v zadnjih petih letih bila prejemnika priznanja Varensvet za varnostnika leta. Razpravljavca okrogle mize, ki jo je moderiral Andrej Kovačič sta bila Dalibor Grbić in varnostnik, ki je zaradi narave dela, ki ga opravlja bil predstavljen le udeležencem.
V uvodnem delu sta razpravljavca spregovorila o razlogih, zaradi katerih sta začela z delom v zasebnem varovanju. Pri tem sta oba navedla podobne razloge in sicer, da je bila njuna želja delati v varnostnih strukturah oz. na področju varovanja. Pri tem sta oba tudi dobro vedela, s kakšnimi izzivi se bosta pri delu v zasebnem varovanju srečevala.
Pri vprašanju, kakšne lastnosti in kvalitete mora po njunem mnenju imeti dober varnostnik, so bile izpostavljene predvsem lastnosti, kot so dobro treniran, zanesljiv, urejen, uglajen, odziven in zaupanja vreden sodelavec, na katerega se v izrednih situacijah lahko sodelavec zanese.
Ker je delo v zasebnem varovanju lahko tudi nevarno, je sledilo vprašanje, glede morebitnih poškodb pri delu. Grbić je nanizal kar nekaj zelo resnih primerov, kjer je šlo za zelo nevarne situacije pri varovanju v nočnih klubih, kjer je na srečo utrpel le nekaj manjših poškodb, kjer je bila najbolj resna, ko ga je oseba ugriznila v roko, kar mu je povzročilo zelo veliko oteklino. Medtem, ko drugi razpravljavec zaenkrat ni utrpel resnih poškodb, pri čemer je bilo kar nekaj resnih situacij, ki pa so se na srečo končale brez fizičnih posledic.
Varnostniki pri svojem delu sodelujejo tudi s policisti, kjer so nas zanimale njune izkušnje. Nihče od njiju ni izpostavil slabih izkušenj s policisti, temveč kot zgledno sodelovanje, oz. v določenih primerih kot izjemno dobro sodelovanje in zaupanje s strani policistov.
V nadaljevanju je tekla beseda tudi o razmerah na področju zasebnega varovanja v RS, kako ocenjujeta dejavnost, in kaj bi veljalo spremeniti. Prvo kar sta oba izpostavila je, da bi bilo potrebno dvigniti ugled varnostnikov in izboljšati njihovo plačilo, predvsem za dela, kjer obstaja velika nevarnost napadov na varnostnike. Delo z vinjenimi in drogiranimi osebami namreč predstavlja zelo visoko tveganje za osebno varnost. Prav tako je bil izpostavljen kadrovski vidik, kjer je premalo varnostnikov, ki so primerni za visok nivo dela v zasebnem varovanju, kar posledično vpliva tudi na ugled dejavnosti. Oba razpravljavca sta si bila enotnega mnenja glede kvalitete izvajanja storitev varovanja, ki v RS nima najboljše perspektive, da bi lahko varnostno podjetje preživelo zgolj z visoko kvalitetnimi storitvami, kajti na eni strani ni dovolj kvalitetnega kadra s kvalitetami, ki sta jih navedla v uvodnem delu, kot težava z neustreznim plačilom za opravljene storitve.
Na vprašanje glede stopnje varnosti v RS, sta bila oba mnenja, da smo zelo varna država, kar posledično tudi vpliva na zavedanje o potrebi storitev varovanja na splošno, kot njihove kvalitete, ki v “mirnem času” ne pridejo do izraza, in jih praktično lahko opravlja vsak, ki pridobi NPK za varnostnika.
Na vprašanje, kje se razpravljavca vidita čez 5 let, je Grbić povedal, da je v zasebnem varovanju kruh zelo težek in da se bo raje ukvarjal z vodenjem svojega boksarskega kluba in s trenerstvom, medtem ko drugi razpravljavec svoje poslanstvo vidi tudi v prihodnje v varnostnih strukturah.
V zaključnem delu sta oba gosta nanizala nekaj svojih zelo zanimivih izkušenj, ki sta jih doživela pri delu v zasebnem varovanju, kar je srečanju dalo dodatno vrednost zelo zanimive razprave na temo dela v zasebnem varovanju iz prve roke.
Na koncu smo se obema gostoma zahvalili za pripravljenost na sodelovanje na okrogli mizi, ter jima zaželeli uspešno delo.
