Dne 20. 4. 2021 ob 17. uri je pod okriljem VARENSVET in v organizaciji IVK Inštituta za varnostno kulturo in Slovenskega združenja za varen svet, potekalo redno mesečno srečanje. Tokrat smo gostili mednarodnega strokovnjaka za varovanje in zaščito, telesnega stražarja IBA in vodjo zasebno-varnostne družbe LynxSecurity iz Hrvaške, Predraga Toplaka. Več o našem gostu si lahko preberete na povezavi.
V predstavitvi z naslovom “Varnostnik, aktivni element varnostnega sistema” je Toplak predstavil osebna stališča in predloge za izboljšanje razmer v zasebnem varnostnem sektorju na Hrvaškem, pri čemer je poudaril potrebo po boljšem usposabljanju in materialnih pravicah varnostnikov. Predrag Toplak je po vojaški karieri iskal nove izzive v poklicu telesnega stražarja, zato je po upokojitvi in odhodu iz hrvaške vojske končal šolanje za varnostnika in telesnega stražarja po standardu Mednarodnega združenja telesnih stražarjev (IBA), pod vodstvom Rajka Bačnarja iz IBA Croatia.
V uvodnem delu predstavitve je Toplak navedel, da je danes na Hrvaškem 253 podjetij, 111 obrti in 147 internih varnostnih služb s približno 16.500 varnostniki. “Varnost raste na vse bolj resno gospodarsko vejo na Hrvaškem in v EU. Približno 40.000 zasebnih varnostnih podjetij v Evropi zaposluje več kot 1,5 milijona varnostnikov in imajo okoli 35 milijard EUR prometa. Ocenjuje se, da bo leta 2022, 100.000 podjetij v zasebnem varnostnem sektorju ustvarilo 257 milijard USD prihodkov po vsem svetu z več kot 20 milijoni zaposlenih, “je dejal. Po raziskavah polovica svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer je število zaposlenih v zasebnem varovanju večje od števila policistov, in navedel je več primerov. Na Kitajskem je razmerje 5 milijonov varnostnikov in približno 2,7 milijona policistov, v ZDA 1,1 milijona varnostnikov in približno 800.000 policistov, v Indiji 7 milijonov varnostnikov in približno 1,4 milijona policistov, v Južni Afriki pa je število varnostnikov dvakrat večje od števila pripadnikov policije in vojske.
Po uvodnih razpravah je Toplak izrazil svoja stališča o tem, kaj bi moral državni aparat omogočiti za boljši status in položaj varnostnega sektorja. “Izboljšati bi bilo treba zakonodajni okvir, ki ureja varnostne dejavnosti, usposabljanje, strokovne izpite, pogoje za zaposlitev, delovna dovoljenja, zdravstvene preglede, pooblastila itd. Z enostavnejšimi pogoji za prekvalifikacijo v varnostnika za osebe, ki zapustijo policijo in vojsko. Tako bi omogočili t.i. drugo kariero na področju varnosti.
Nato se je skliceval na trenutno stanje v poklicu varnostnika. Po njegovih besedah so za situacijo značilne “nizka plačila, pomanjkanje delovne sile, izjemna obremenitev aktivnega osebja, neplačevanje dodatkov, upadanje kakovosti pri izbiri osebja, pomanjkljivosti v videzu, vedenju in ravnanju varnostnikov ter slaba javna podoba varnostnikov. Toplak je te težave predstavil s slikami in primeri ter nato ponudil rešitve. Po njegovem mnenju bi morali varnostniki z izobraževanjem pridobiti značaj, strokovno znanje in proaktivnost. Poleg varnostnikov Toplak v procesu napredovanja vidi vlogo državnega aparata (strokovni nadzor, kazenski pregon, spletke zaščite v sistemu domovinske varnosti, vključevanje nekdanjih policistov in vojakov v varnostni sektor preko druge kariere), delodajalci (nagrajevanje odličnosti, izvrševanje zakonskih določb), dvig kakovosti dela in ustrezne plače).
Predavanju je sledila razprava udeležencev srečanja, v katero so se vključili strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in Irske.
