Dne 26. 08. 2021 ob 17. uri je v organizaciji IVK inštituta za varnostno kulturo in Slovenskega združenja za varen svet, potekalo redno mesečno srečanje, kjer smo gostili direktorico Prevzgojnega doma Radeče, Jerico Lipec. Tema srečanja je bila antisocialna osebnostna motnja pri mladoletnikih, ki prestajajo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, ki se s takšno diagnozo srečujejo, in ki imajo (“zgolj”) težave v socialni integraciji, diagnoza pa ni postavljena.
Na začetku srečanja nam je gospa Jerica Lipec predstavila delovanje Prevzgojnega doma Radeče. Gre za edini takšen zavod v Sloveniji, kjer izvajajo vzgojni ukrep oddaje mladoletnikov v prevzgojni dom, ki ga izreče sodišče mladoletnikom in mladoletnicam, zaradi storjenih kaznivih dejanj. Osebe so stare med 14 in 23 let, večinoma jih je bila že predhodno obravnavana v vzgojnih zavodih oz. jim je že bil predhodno izrečen kakšen drug vzgojni ukrep. V uvodnem delu nam gostja predstavi tudi, kako poteka delo z mladimi v PD – z vsakim od njih se oblikuje lasten osebni načrt, ki se nanaša na področje življenja in dela. Pri njih del dneva posvečajo delu in izobraževanju, potem pa strokovni delavci organizirajo, zapolnijo in osmislijo tudi prosti čas. Vsak ima različne težave, katere skušajo nasloviti skozi različne specialne in psihološke obravnave. Teme, ki se pri njih pojavljajo so na primer: odvisnosti od različnih psihoaktivnih substanc, nasilna (kazniva) dejanja, samomorilnost, spolne zlorabe… V tem procesu sodeluje več strokovnjakov, gre torej za strokovno ekipo različnih profilov. Poleg zgoraj opisanih tem organizirajo tudi delavnice pozitivnega samovrednotenja, spoznavanja samih sebe ter svojih sposobnosti, prepoznavanju čustev ter spoznavanju ustreznih komunikacijskih veščin.
V naslednjem delu smo naši gostji zastavili nekaj vprašanj.
Kdo vse sodeluje pri procesu in kakšne podatke o mladih ima PD ob sprejemu? Ugotovimo, da ob sprejemu mladoletnika v Prevzgojni dom pridobi različno dokumentacijo o mladoletniku, ki mu je izrečen ukrep oddaje v PD: sklep sodišča, socialna poročila, izvedeniška ali druga specialistična mnenja – čisto odvisno od vsakega primera. Po tem, ko mladoletnik nastopi ukrep, svoje mnenje oz. oceno podata še (klinična) psihologinja in zavodski psihiater.
Zanimalo nas je tudi, kakšen pristop, terapije ali metode, se v praksi izkažejo za najboljše pri delu s posamezniki v zavodu. Izvedeli smo, da so osnova strožji vzgojni okvirji, torej zaporski režim, kjer so vrata zaklenjena, na oknu postavljene rešetke, prisotnost pravosodnih policistov, ki skrbijo za red in varnost v PD – skratka omejeno gibanje. Prav tu je glavna razlika z vzgojnimi zavodi – tam gibanje ni omejeno in greš praktično lahko kamorkoli. Tu pa je več fizičnih omejitev, ki so del Hišnega reda, strukturiran je tudi dnevni red. To hkrati pomaga pri vzpostavljanju občutka varnosti, skrbi za njih. Poleg strožjih vzgojnih okvirjev je zelo pomembno tudi, da mladi določeno stvar naredijo sami, in s tem delajo na samostojnosti ter so odgovorni za svoja dejanja. Pri tem lahko začnejo že z majhnimi stvarmi, kot je čiščenje. Pomembno je sistematično usmerjanje, utrjevanje ustreznih oblik vedenja, s čimer se mladoletniki učijo primernih vzorcev komuniciranja in tudi družbeno spremenljivega načina sproščanja.
Kako pa to vpliva na delavce in zaposlene v zavodu, smo se vprašali. Izvemo, da je zelo pomembno, da se vsi zaposleni zavedajo, da je to njihova služba in da delo opravljajo profesionalno. Ni tako redko, da od mladih slišiš žaljivke ali grožnje, vidiš razne konflikte, razmetavanja, fizično nasilje itd. Ključno je, da se takrat zavedaš, da se to dogaja tebi kot zaposleni osebi in to, kar ti nekdo reče običajno ni usmerjeno nate osebno, ampak odraža nek njegov psihodinamični vzrok v ozadju. Kot zaposlen v takem zavodu pa se moraš zavedati, da si mladim zgled in se hkrati lahko od njih tudi veliko naučiš.
Na kakšen način pa v zavodu pomagajo bližnji in kako mlade pripraviti za življenje izven zavoda? Zaposleni v zavodu mlade obiščejo na domu in tako vidijo, kako mladoletnik sam funkcionira, kako živi in tudi kaj je lahko v ozadju določenih vedenj. Pred odpustom iz zavoda pa se pripravi načrt življenja po odpustu, ki lahko vključuje tudi navodila (npr. končanje določene šole), prepovedi ali nadzorstvo organa socialnega varstva. S tem poskrbijo, da se malo podaljša nadzor in nudi pomoč da mladoletniki izpolnijo zastavljene cilje. Poleg tega Strokovni delavci Prevzgojnega doma mladoletnikom pred odpustom pomagajo pri iskanju zaposlitve, mladi pa si pogosto želijo delati in vnovčiti izobrazbo in delovne navade, ki so jih pridobili tekom prestajanja ukrepa v Prevzgojenem domu. Pri vprašanju, ali imajo kakšne podatke, koliko od teh mladih se potem vrne v zapor, izvemo, da je tega nekje do 30%, čeprav uradne statistike ni.
