Ali nam poveste kaj pomeni korupcija oz. koruptivno delovanje?
Poznamo več vrst oziroma tipov korupcije, ki pa jih povezuje ena definicija – zloraba položaja za pridobitev zasebne koristi. Vedno, ko govorimo o korupciji se moramo zavedati, da vsako koruptivno ravnanje ni enako težko po svojih posledicah. Iz tega izhaja tudi pravna regulacija tega kompleksnega področja, ki je v Sloveniji dvoplastna.
O korupciji lahko govorimo v »širšem smislu«, ki je pri nas nekako pokrita z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Slednji pokriva področja kot so nasprotje interesov, nadzor nad premoženjskim stanjem, zaščita prijaviteljev, nadzor nad lobiranjem in podobno. Namen ureditve tega področja ni spravljati ljudi v zapor, tako po domače povedano, temveč ima zakon v prvi vrsti preventivni namen, ki sledi krepitvi delovanja pravne države, integritete in transparentnosti. Te aktivnosti pa v praksi izvaja oziroma bi jih morala izvajati Komisija za preprečevanje korupcije.
Ko pa govorimo o korupciji v »ožjem smislu«, pa se navezujemo na tisto koruptivno delovanje za katerega je zagrožena zaporna kazen. Kazenski zakonik vsebuje osem kaznivih dejanj, ki jih opredeljujemo kot korupcijska kazniva dejanja in se navezujejo na »Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve«, »Kazniva dejanja zoper gospodarstvo in »Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva«. Med drugim pa kazenski zakonik pozna tudi druga kazniva dejanja, ki bi jih lahko s korupcijo tako ali drugače povezali, na primer kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev.
Zakaj je korupcija tako nevarna za delovanje države in njenih državljanov oz. zakaj jo preprečevati?
Posledice korupcije občutimo vsi vsakodnevno in na vsakem koraku, samo zavedamo se jih ne. Občuti jo mati otrok, ki je zaradi osebnih poznanstev tretje osebe izgubila prosto mesto v vrtcu za svoje otroke. Velikokrat rečem, da prihaja do najhujših posledic in smrti zaradi korupcije in od tega ne odstopam. O slednjem velikokrat govorimo v povezavi z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, saj je jasno, da Slovenija tudi do 30 – 40 odstotkov preplača nekatera zdravila, materiale, opremo in storitve. To pomeni, da so čakalne dobe daljše in nekateri pacienti enostavno ne dočakajo kakovostnih zdravstvenih storitev. Takšnih primerov je v praksi neskončno in lahko bi nadaljevala z okoljevarstvenimi primeri, kjer je ogroženo zdravje ljudi zaradi omogočanja delovanja tovarni, ki ne dosega okoljevarstvenih standardov, in tako dalje. Izziv nastane pri našem prepoznavanju korelacije med korupcijo in njenimi posledicami, saj korupcije ni mogoče občutiti neposredno na naši koži v tistem dotičnem trenutku. Moramo pa se zavedati, da je korupcija vezni člen brez katere do katastrofalnih posledic praktično ne more priti.
Včasih tudi v javnosti napačno oziroma ne najbolj posrečeno prevladuje mnenje, da se vsa korupcija oziroma nepravilnosti da rešiti s policijo in sodnim sistemom. Praksa jasno kaže, da je to nemogoče, ne samo zaradi tega, ker ne želimo živeti v policijski državi in ker bi morali biti vsi državljani na nek način policisti, temveč zato, ker bi bil takšen sistem nevzdržen. Represivne aktivnosti in pos-festum nadzor lahko ugotovi le določen odstotek nepravilnosti in sankcionira zgolj najbolj eklatantna kazniva in nezakonita dejanja. In tudi če je do škode že prišlo in največkrat je posledice nemogoče preprečiti. Poglejmo posledice primerov tajkunskih lastništev, kjer so zaradi pohlepa lastnikov in menedžerjev teh podjetij ljudje izgubljali službe, kar je vodilo tudi do družinskih stisk. Ali pa če isti primer apliciramo na celotno slovensko populacijo, kjer smo tudi zaradi teh podjetij morali dokapitalizirati banke s 5 miljardami davkoplačevalskh sredstev. Samo zamislite si lahko, kako bi se s temi sredstvi lahko okrepila slovenska policija. Če bi tako država kot tudi zasebni sektor naredila več za preprečevanje teh dejanj in implementirala mehanizme, do takšnih posledic ne bi prišlo.
Kje je Slovenija glede na svetovni barometer korupcije in kakšne so njegove posebnosti?
Svetovni barometer korupcije 2013 je najobsežnejša raziskava doslej, saj je zajela 114.000 oseb iz 107 držav. Gre za raziskavo javnega mnenja, ki meri zaznavanje korupcije, lastne izkušnje s korupcijo in pripravljenost za ukrepanje proti korupciji. Analiza javnega mnenja, ki na novo izide tudi letos, je pokazala, da je po mnenju vprašanih korupcija v Sloveniji velik problem, kjer državljani ne zaupajo glavnim institucijam in vladi, ki bi v prvi vrsti morale skrbeti za uresničevanje vladavine prava. GCB je pokazal, da se je v letu 2011 in 2012 po mnenju 62 odstotkov anketiranih korupcija povečala, kar 78 odstotkov pa meni, da korupcija v Sloveniji predstavlja resen problem. Korupcija je po mnenju državljank in državljanov Slovenije najbolj prisotna pri temeljih demokratične družbe. Vprašani ocenjujejo, da je korupcija najbolj prisotna v političnih strankah (4,2 na lestvici od 1 (sploh ne koruptivno) do 5 (zelo koruptivno) in med poslanci v parlamentu (3,9). Več kot dve tretjini (78 odstotkov) anketiranih ne zaupa vladajočim in meni, da je ukrepanje vlad(e) na področju preprečevanja korupcije neučinkovito.
Kje je po vašem mnenju osnovna težava Slovenije na področju korupcije?
Izzivov s katerim se Slovenija sooča je več, vendar je potrebno priznati, da se je napram slabim rezultatom GCB o katerih sva govorila v prejšnjem vprašanju, ozaveščenost ljudi o negativnih posledicah v zadnjih letih rahlo že spremenila, kar je vsekakor zelo vzpodbudna novica. Vendar to za preprečevanje in boj proti korupciji ni dovolj. Ne moremo se zadovoljiti z (višjim) zavedanjem, da korupcija obstaja, temveč je za spremembe in boljše življenje ljudi, kjer ima korupcija največje negativne posledice, potrebno narediti »nekaj več«. To ozaveščenost moramo prenesti tudi v prakso. In tukaj nastopijo najprej odločevalci in ljudje na pozicijah, ki pa korenitih sprememb (očitno) ne želijo. To se v zadnjem času najbolj vidi pri problematiki delovanja Komisije za preprečevanje korupcije, kjer politiki njeno (ne)delovanje oziroma trenutni status quo izjemno ustreza, med drugim pa tudi »menca« pri sprejemanju nekaterih drugih ključnih ukrepov. Slovenija se še vedno sooča s izzivi političnega nepotizma in kronizma, nezadovoljivim, nesmotrnim in velikokrat vprašljivim upravljanjem državnega premoženja, v nekaterih sektorjih pa lahko govorim celo v pojavu ujetosti države (state capture). Slovenija se primarno sooča s sistemskimi problemi, ki se kažejo tudi skozi javna naročila in investicije, še posebej na področju lokalne samouprave.
Na kakšen način je mogoče celovito pristopiti h krepitvi integritete in k zmanjševanju korupcije?
Na področju krepitve integritete, transparentnosti, odgovornosti, ki vodi v manjšo stopnjo korupcije velikokrat govorimo o celostnih pristopih. Na kratko gre izpostaviti sklenjenem krogu izobraževanja, katerim rečemo stebri, so enako pomembni in so seveda odvisni od okolja in področja na katerega se nanašajo. Ne znamo si predstavljati delovanja pravne države brez kakovostnega delovanja policije, državnega tožilstva in sodstva, kjer morajo biti sankcije takšne, da niso zgolj pravične, temveč predstavljajo tudi odvračilni mehanizem.
Vsak organ, podjetje, institucija ali društvo mora imeti implementirane preventivne mehanizme za preprečevanje deviantnosti in korupcije. Zgolj za primer naj omenim čisto osnovne kodekse etike ali kodekse ravnanja in bolj sofisticirane in dodelane mehanizme za varno notranjo prijavo in zaščito prijaviteljev oziroma žvižgačev. Brez implementiranih teh mehanizmov dandanes ne moremo govoriti o kakovostni prevenciji in o tem, da smo kot podjetje, institucija ali organ naredili dovolj za boj proti korupciji.
Vsekakor pa ne gre brez izobraževanja. Osnov bi moral biti deležen praktično vsak, medtem ko bi morali biti tisti na višjih položajih deležni poglobljenega usposabljanja. Tega praktično ni. Vsekakor pa se mora izobraževanje in opolnomočenje začeti v čim bolj zgodnih leti. Transparency International Slovenia pripravlja module za izobraževanje dijakov in si prizadeva, da bi to področje vključili v učni načrt.
Naj omenim tudi to, da demokracija, transparentnost in pravica vedeti predstavlja pomemben del v boju proti korupciji. Vključenost ali inkluzija državljanov v procese odločanja je nujna za legitimnost sprejetih odločitev javnega pomena.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
