Varovanje slovenskega zračnega prostora

Uvodna fotografija: Borut Podgoršek

Suverenost držav se ne brani samo na kopnem in morju. V vojni ali krizi ima prednost in premoč predvsem tisti, ki nadzoruje nebo, pa naj bo to lastno ali tuje.

V Obrambni strategiji Republike Slovenije je v točki Nacionalni interesi in cilji zapisano: »Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države in ohranitev nacionalne identitete …«. S pristopom Republike Slovenije k Natu je postala ena izmed naših nalog tudi dodatno varovanje (angl. Air Policing) slovenskega zračnega prostora, ki je postal del Natovega zračnega prostora. Republika Slovenija se je zato vključila v Natov združeni sistem zračne obrambe (Nato Integrated Air and Missile Defence System – NATINAMDS). Varovanje zavezniškega zračnega prostora je v pristojnosti vrhovnega poveljnika Nata v Evropi (SACEUR). Vstop v Nato je torej še dodatno prispeval k zagotavljanju suverenosti našega zračnega prostora, ki ga je Slovenija sicer izvajala že pred vstopom v Nato. Izkazalo se je, da ima Slovenska vojska dve od treh zmogljivosti, ki omogočajo nadzor in varovanje našega neba. Načelnik vojaškega letalskega organa polkovnik Blaž Pavlin je ob tem povedal: »Prva zmogljivost je sistem opazovanja zračnega prostora (radarski sistem dolgega dosega), ki zagotavlja radarsko sliko letalskega prometa nad Slovenijo in širšo regijo. Druga zmogljivost je sistem vodenja, kontrole in poveljevanja (Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora – CNKZP). Tretje zmogljivosti, torej lovcev prestreznikov, Slovenija nima. Imamo pa vojaško letališče, ki lahko lovce logistično podpira. V Natu smo se dogovorili, da Slovenska vojska zagotavlja prvi dve zmogljivosti, Nato pa lovce prestreznike, ki jih prostovoljno prispevajo druge članice zavezništva. Rešitev omogoča popolno uveljavljanje suverenosti Republike Slovenije. Natova prestrezniška letala od njihovega vstopa do izstopa iz zračnega prostora Republike Slovenije nadzirajo in usmerjajo samo slovenski kontrolorji zračnega prostora.« Slovenija zagotavlja tudi stalno helikoptersko službo za iskanje in reševanje (Search and rescue – SAR).

Foto: arhiv 16. CNKZP

Na začetku je med letoma 2007 in 2013 prestreznike v Natu zagotavljalo vojaško letalstvo Republike Italije, od leta 2015 pa poleg Italije to zmogljivost zagotavlja še vojaško letalstvo Republike Madžarske. Madžarski lovci so z nalogo usposabljanja (Tango Scramble) s področja varovanja zračnega prostora v slovenski zračni prostor prvič prileteli 12. januarja 2015. Poveljnik 15. polka vojaškega letalstva polkovnik Bojan Brecelj je povedal, da Nato zagotavlja varovanje zračnega prostora samo v primeru vojaške grožnje in dodal: »Skladno s pravili delovanja Nata je primer grožnje s civilnim letalnikom (tako imenovani Renegade) popolnoma nacionalna odgovornost. V okviru nalog Slovenske vojske, na podlagi razpoložljivih zmogljivosti in s stalnim spremljanjem stopnje ogrožanja zagotavlja varovanje zračnega prostora v primeru civilnih groženj Slovenska vojska z letali Pilatus PC-9M.«

USPOSABLJANJE

Usposabljanje osebja 16. CNKZP, pilotov Slovenske vojske in posadk prestrezniških letal v prestrezanju (angl. Tango Scramble) se navadno izvaja enkrat na teden. Usposabljanje z italijanskimi prestrezniki običajno poteka trikrat na mesec, enkrat na mesec pa z madžarskimi. Italijani uporabljajo lovska letala Eurofighter Typhoon, medtem ko madžarska vojska uporablja letala JAS-39 Gripen. Prestrezano letalo je slovenski PC-9M.

AKTIVACIJA LOVCEV

Zračni promet nad Slovenijo vodi Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS), nadzor in kontrolo zračnega prostora pa izvaja 16. CNKZP, ki je povezan z Natovim Združenim operativnim poveljstvom zračnih sil (CAOC TJ) v Španiji, pod okriljem katerega je enajst južnoevropskih držav članic zavezništva. Izredni dogodek v zračnem prostoru in zračnem prometu lahko zazna kateri koli izmed Natovih centrov za nadzor in kontrolo zračnega prostora ali civilna kontrola zračnega prometa. »Ob zaznavi izrednega dogodka se sprožijo dogodki, ki temeljijo na uveljavljenih in ustaljenih postopkih,« je povedal poveljnik 16. CNKZP podpolkovnik Radovan Virijant in dodal: »Nadrejeni Natov poveljnik v CAOC TJ se glede na taktični položaj, oceno grožnje, stališče Slovenske vojske in predlog vodje izmene 16. CNKZP odloči, ali je taktična akcija oziroma prestrezanje smiselno. Ob odločitvi za prestrezanje določi glede na lokacijo in predvideni let prestrezanega letala, katero od baz s prestrezniki bo alarmiral.« 

Foto: arhiv 16. CNKZP

Tako italijanski kot madžarski prestrezniki so nenehno pripravljeni v svojih letalskih bazah in jih lahko pristojni Natovi poveljniki uporabijo kadar koli glede na taktične razmere in z namenom uspešnega prestrezanja ter izvedbe naloge. Odzivni čas vseh Natovih baz, tudi slovenske, je do petnajst minut. Ta čas se lahko zmanjša tudi na pet minut, če se oceni, da tako zahtevajo razmere v zračnem prostoru. Nato trenutno pokriva Slovenijo iz dveh italijanskih baz (Istrana in Grosseto) in Madžarske baze Keczkemet. Vsaka država zagotavlja najmanj par dežurnih lovskih letal in vsaj eno rezervno letalo.

Prestrezanje se vedno začne z vizualno identifikacijo. »Vse nadaljnje taktične akcije, kot so na primer preusmeritev s trenutne smeri leta, preusmeritev iz zračnega prostora Republike Slovenije, prisilni pristanek ali v skrajni sili opozorilni strel oziroma sestrelitev, so vedno podprte s temeljito oceno grožnje ter posledic takšnega dejanja,« je povedal polkovnik Brecelj.

Na uspešnost izvajanja prestrezanja vpliva tudi tridimenzionalnost zračnega prostora. »Ni pomembna samo razdalja, upoštevati je treba še višinsko razliko, ki jo mora lovec premagati, da ujame tarčo. Pri tem je nujno tudi zavedanje, da so v bližini še civilna letala, ki jih je treba zaradi varnosti umakniti. Postopek ni tako preprost, kot se zdi. Vsaka taktična situacija je drugačna. Zavedati se moramo razlik v performansi letal, ki letijo v slovenskem zračnem prostoru. Uspešnost prestrezanja je odvisna od več dejavnikov. Ti so zgodnje zaznavanje grožnje, višina leta, hitrost letala, sposobnost odločanja, razpoložljivost prestreznikov v bazah, razpoložljivost najbližje baze prestreznikov, vreme in podobno. Slovenski zračni prostor je sicer precej majhen, zato je pri varovanju našega zračnega prostora bistven čas,« je kompleksnost prestrezanja opisal podpolkovnik Virijant.

KO GRE ZARES

Od leta 2007 do danes so zavezniška letala poletela štirikrat v resnično prestrezanje (angl. Alpha Scramble) nad slovenskim ozemljem. Trikrat so poleteli italijanski lovci in enkrat madžarski. Vsa prestrezana letala so bila civilna. Njihovi piloti se iz različnih vzrokov niso javili kontroli letenja ali pa je Nato zahteval prestrezanje. Če bi lovci letala prestregli in ugotovili, da ne gre za vojaško grožnjo, bi jih spremljali, dokler ne bi zapustili slovenskega zračnega prostora oziroma bi se javili kontroli zračnega prometa. Piloti zavezniških lovcev nimajo pravice sestreliti civilnega letala. Ob grožnji s civilnim letalom (deklaracija Renegade) za prestrezanje na nizkih do srednjih višinah se odzove Slovenska vojska z letali PC-9M. Civilni letalniki, ki jih prestrezajo, se namreč najpogosteje uporabljajo za prevoz prepovedanih snovi, iskanih oseb ali za dejanja z namenom povzročanja škode civilnemu prebivalstvu ter infrastrukturi.

Ukaz za sestrelitev tujega vojaškega letala, za katerega bi Natovo nadrejeno poveljstvo odločilo, da je sovražno, izda pristojni Natov poveljnik ali vodja izmene operativnega centra Slovenske vojske. Če bi šlo za civilni letalnik, za katerega bi se ocenilo, da bo uporabljeno za izvedbo terorističnega napada, bi bil popolnoma odgovoren nacionalni sistem v Republiki Sloveniji. Odločitev o sestrelitvi sprejme minister za obrambo, ki je trenutno, skladno s predpisi, določen za vladnega pooblaščenca (National Government Authority – NGA). Svojo odločitev posreduje vodji izmene operativnega centra Slovenske vojske. V nadaljevanju je postopek podoben kot ob vojaški grožnji, le da se izvaja z letali Slovenske vojske.

Foto: arhiv 16. CNKZP

PRAVNA PODLAGA

Področje nadzora in zaščite zračnega prostora Republike Slovenije opredeljuje in ureja več mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih ter slovenskih pravnih aktov, in sicer: Ustava Republike Slovenije, Ustanovna listina Združenih narodov, Severnoatlantska pogodba, Natov SOFA, tehnični sporazum med Natom in Ministrstvom za obrambo, sporazum med Vlado Madžarske in Vlado Republike Slovenije o spremembi sporazuma med Vlado Madžarske in Vlado Republike Slovenije o vojaškem sodelovanju na področju letalstva in zračne obrambe iz leta 2013, Zakon o obrambi, Zakon o letalstvu in Uredba o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora.

Nato po principu solidarnosti zagotavlja lovce prestreznike že od pristopa Republike Slovenije k zavezništvu. Stroške, ki nastanejo pri izvajanju tako realnih kot vadbenih ukrepov za varovanje slovenskega zračnega prostora, poravna vsaka država sama. Slovenija krije stroške svojega delovanja (normalno operativno delovanje), Italija in Madžarska pa krijeta svoje.

Besedilo: Borut Podgoršek         

Prispevek je bil objavljen v reviji SV, št. 12, december 2017

Revija SV je dostopna na tej povezavi.