Varnost v šolah in drugih vzgojno izobraževalnih skupnostih

0

Uvod

Varnost je ena največjih človekovih potreb, ki sledi takoj po fizioloških potrebah. Medtem, ko zagotavljanje varnosti spada med najvišje izzive sodobnega časa, naj bo to v lokalnih skupnostih, v organizacijah, ali vzgojno izobraževalnih skupnostih. Še tako na prvi pogled varno okolje ali skupnost, nam lahko samo en varnostni dogodek čez noč spremeni situacijo, ko smo postavljeni pred nova dejstva in številna vprašanja. Predvsem zakaj je eno izmed temeljnih vprašanj, zakaj se je moralo to zgoditi. V večini primerov, analize varnostnih incidentov ali tragičnih dogodkov pokažejo, da organizacija in odgovorni za stanje varnosti niso naredili vsega, kar bi morali narediti, da bi preprečili varnostne dogodke oz. zmanjšali njihove posledice. Še bolj zaskrbljujoče je, če odgovorni niso naredili tisto, s čimer bi lahko preprečili incident ali dogodek, ki je imel za posledico žrtve.

Varnosti 100 % nikakor ni mogoče zagotoviti nikomur in nikjer, kar pomeni, da so izzivi po zagotavljanju varnosti lahko neskončni. Kljub zapisanem pa se morajo odgovorni za varnost zavedati, kako pomembno področje je v njihovih rokah. Nič ni drugače v vzgojno izobraževalni skupnosti, kjer je na eni strani potrebno zagotoviti varno vzgojno izobraževalno okolje za otroke in mladostnike, in na drugi strani varno okolje za zaposlene. Torej, naloga odgovornih za varnost je, da z sprejetimi ukrepi in proaktivnostmi storijo vse, da se tveganja za dogodke, ki lahko ogrozijo varnost zmanjšajo na najnižjo možno raven.

Stanje varnosti in dogodki, ki pretresajo svet

Kljub velikim družbenim, gospodarskim in epidemiološkim spremembam, ki nas pestijo zadnja leta in vplivajo na fizično in psihično zdravje ljudi, lahko rečemo, da je Slovenija v svetovnem merilu še vedno v relativno dobri varnostni kondiciji. To sicer ne pomeni, da smo družba brez žrtev v državi in vzgojno izobraževalnih skupnostih, pa vendar se na srečo (še) ne soočamo s prizori iz ameriških šol, kjer v napadih umirajo številna mlada življenja in šolsko osebje. Od leta 2009 je najmanj 177 ameriških šol doživelo streljanje. CNN je analiziral lokacije, čas dneva, vrsto šole in demografske podatke mladih, da bi bolje razumeli, kako ta travma zajame združene države. Po analizi dogodkov so odkrili dve boleči resnici, in sicer, da se streljanje v šolah povečuje in da nobeni vrsti skupnosti ni prizaneseno. (Vir 2) Prav tako po nekaterih ocenah 246 milijonov otrok in mladostnikov vsako leto doživi nasilje v šoli in okolici. Nasilje lahko izvajajo učenci, učitelji ali drugi člani šolskega osebja, med tem, ko je nasilje med učenci najbolj pogosto. (Vir 3)

Vsi, ki so še pred časom verjeli, da je Amerika v tem pogledu še vedno tako daleč od nas, in da se pri nas takšni prizori in tragedije ne morejo zgoditi, počasi razumejo realnost t.i. sodobnega časa. Tudi v Sloveniji se soočamo z zelo resnimi primeri, sicer še za enkrat ne s tako tragičnimi, pa vendar s primeri, ki nikogar ne morejo pustiti ravnodušnega.

Glede na zapisano bi se morali vprašati, ali in če smo v Sloveniji sploh pripravljeni na najhujše scenarije, ki bi pretresli državo in vzgojno izobraževalno skupnost?

Pomen varnosti v šolah in drugih vzgojno izobraževalnih skupnostih

V šolah in drugih vzgojno izobraževalnih skupnostih, kjer pričakovano stanje varnosti vedno ne sledi dejanskemu stanju, ki ga doživljajo udeleženi, močno vpliva na kakovost vzgojno izobraževalnih procesov in delovnega okolja. Na ta način izgubljamo vsi, udeleženci vzgojno izobraževalnih procesov in starši prizadetih otrok in mladostnikov, ki zato manj sodelujejo ali celo opustijo izobraževanje.

V primerjavi z organizacijami v realnem sektorju, kjer se lastniki kapitala zavedajo, kako pomembna je varnost njihovih zaposlenih in premoženje, je potreba po ustrezni stopnji varnosti v vzgojno izobraževalnih skupnostih razumljiva in pričakovana. Potreba po ustreznem standardu varnosti mladih, ki so naše največje bogastvo in prihodnost, je nujna. Danes mladi potrebujejo nas, v prihodnosti bomo mi potrebovali njih, saj bodo soustvarjalci naše ekonomske in varne prihodnosti.

Varnosti otrok in mladostnikov ter osebja v vzgojno izobraževalnih skupnostih pa seveda ni mogoče ogroziti samo s strelnim orožjem, temveč poznamo tudi druge načine, od hladnega orožja, fizičnega, psihičnega in spletnega nasilja. Nasilje, s katerim ogrožamo varnost v vzgojno izobraževalnih skupnostih pa se ne nanaša na nasilje, ki poteka zgolj v šolskem okolju, temveč tudi na poti v šolo ali iz šole ter na šolskih izletih in dogodkih. Klinična psihologinja, Aimee Daramus, ki je tudi avtorica knjige Razumevanje bipolarne motnje pravi, da je nasilje v šoli lahko vse, kar vključuje resnično ali nakazano grožnjo – lahko je verbalno, spolno ali fizično in začeto z orožjem ali brez njega. Če nekdo nekomu namerno škoduje ali deluje tako, da se nekdo počuti ogroženega, je to nasilje. (Vir 4)

Navajamo nekaj razlogov, zakaj bi bilo potrebno k zagotavljanju varnosti v vzgojno izobraževalnih skupnostih pristopiti z visoko mero profesionalnosti in sistematično, ter zagotoviti določene standarde:

  • V vzgojno izobraževalnih skupnostih se morajo brezpogojno počutiti varno vsi, kar bi moral biti prvi in najvišji standard.
  • Varnost je potrebno zagotoviti tako, da bodo lahko vsi sodelovali pri vzgojnih, učnih in izobraževalnih procesih ter podporni odličnosti.
  • Zadostiti pričakovanjem staršev, ki bodo imeli boljši mir zaradi večje varnosti v šolah, in ki želijo učinkovite varnostne ukrepe v šoli, pri čemer je pomembna njihova aktivna vloga.
  • Šole bi morale sprejeti vrsto strategij za preprečevanje dogodkov, ki vplivajo na nižjo stopnjo varnosti. Te strategije segajo od izboljšav vzdrževanja, varnostnih sistemov, procesov in učinkovite komunikacije.
  • Hitro odzivanje na dogodke, ki ogrožajo varnost ter njihovo transparentno obravnavo. Varno okolje ni tisto, kjer se dogodke uspešno prikriva, temveč okolje, ki dogodke zazna in jih transparentno obravnava ter aktivno išče rešitve za izboljšave.

V 2. a členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imamo v Sloveniji že zelo dobro zapisan zakonski okvir za varno in spodbudno učno okolje, ki ga še v celoti dejansko tako ne izvajamo, kot je določeno.

Zakonski okvir namreč določa, da v vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju. (Vir 1, ZOFVI)

Varno, nenasilno in učinkovito vzgojno izobraževalno okolje mora biti cilj celotne skupnosti

Zagotavljanje varnega, nenasilnega in učinkovitega vzgojno izobraževalnega okolje mora biti cilj skupnosti za varno prihodnost. Pri tem mora biti naše vodilo, od besed k dejanjem do skupnega cilja, ki ga lahko dosežemo le skupaj. Člani skupnosti za varno prihodnost so državljani/starši, zaposleni v vzgojno izobraževalnem okolju, mladi in strokovnjaki za varnostna vprašanja ob ustrezni podpori države in občin. 

Za visoko profesionalen in sistematičen pristop k ustreznem zagotavljanju varnosti v vzgojno izobraževalnih skupnosti bi morali zadostiti določenim standardom, pri čemer bi bilo potrebno zagotoviti naslednje:

  • Sprejeti celovito nacionalno strategijo za zagotavljanje varnosti v vzgojno izobraževalnih skupnostih.
  • Vzpostaviti nacionalni register varnostnih dogodkov v vzgojno izobraževalnih skupnostih, ki bi služil tudi v izobraževalne namene.
  • Vzpostaviti lokalne strokovne skupine, ki bi izvedle presojo varnosti v vzgojno izobraževalnih skupnostih in podale ustrezne usmeritve.
  • V vzgojno izobraževalnih skupnostih zagotoviti internega strokovnjaka, ki bo usposobljen in kompetenten za delo na področju varnosti in nenasilja v vzgojno izobraževalnem okolju.
  • V vzgojno izobraževalnih skupnostih vzpostaviti time za varnost in nenasilje, ki bodo sodelovali v nacionalni mreži timov.
  • Zagotoviti sredstva za izobraževanje timov za varnost in nenasilje, za tehnično varnostna sredstva in za delo operativnega strokovnjaka za varnost v vzgojno izobraževalnem okolju (stalna ali občasna).

Zaključek

Starši si nedvomno vedno želijo najboljše za svoje otroke in mladostnike, naj bo to doma, na javnem kraju ali v vzgojno izobraževalnem okolju. Ko se pojavi vprašanje vrtca, šole ali fakultete ima večina staršev v mislih samo eno skrb, varnost svojega otroka ali mladostnika. V sedanjih časih pogosto naletimo na zaskrbljujoče novice, ki krožijo po TV kanalih in družbenih omrežjih o naraščajočih in dejanskih nevarnostih. Iz tega lahko zaključimo, da je danes skrb staršev bolj prisotna, kot kdajkoli prej.

Varno vzgojno izobraževalno okolje mladim pomaga razviti svoje potenciale in sposobnosti ter napredovati na razvojni poti. Varnost ni omejena le na vzgojno izobraževalno okolje, temveč je potrebna za preprečevanje številnih problemov, kot so različne oblike nasilja, ustrahovanje, nadlegovanje, zloraba snovi in v zadnjem času močnim vplivom družbenih omrežij. Zaradi navedenega je odgovornost za varnost v vzgojno izobraževalnih skupnostih še toliko bolj na preizkušnji, saj od odgovornih zanjo terja vedno nova znanja in strategije, da lažje sledijo nevarnostim sodobnega časa. Pri tovrstnih izzivih za voljo naše varne prihodnosti mora svojo vlogo odigrati celotna skupnost, torej država, lokalne skupnosti, starši in zaposleni. Ob dejstvu, da brez ustrezne varnosti ni mogoče zagotavljati osnovnih pogojev za učenje in delo, ustrezna varnostna kulturna v vzgojno izobraževalni skupnosti, predstavlja nedvomno izjemen izziv.

Nihče si seveda ne želi, da bi nas tragični dogodki prehiteli in posledično spremenili naš pogled na stanje varnosti v vzgojno izobraževalnih skupnostih. V tej smeri ne smemo dovoliti, da nevarni dogodki in nasilje zaznamuje skupnost, ko bi morali skozi bolečino prizadetih bolje razumeti pomen in potrebo po varnosti. Naša skupna dolžnost torej je, da moramo storiti vse, kar je v moči države, občin, državljanov/staršev in odgovornih za varnost v vzgojno izobraževalnih skupnostih. Zavedati se moramo, da varnost ni projekt, temveč stanje in skupna pot, ki jo vse skupnosti morajo graditi celotno življenje.

Viri

Andrej Kovačič, dipl. varst., IVK / Varensvet

Uvodna fotografija: unsplash.com

Prispevek je objavljen v reviji Pod lupo

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.