Varnost na letalu ni bila nikoli na tako visoki ravni kot je trenutno. Kljub temu se postavlja vprašanje ali jo lahko še bolj povečamo in okrepimo.
Odgovor na to vprašanje je seveda pritrdilen. Vendar nikoli ne bomo dosegli popolne varnosti.
Trenutna situacija po svetu narekuje še večje varnostne ukrepe. Kot je že znano so letala najbolj atraktivna sredstva teroristov. V primeru, da je na letalu skupina teroristov, je skoraj nemogoče karkoli narediti, da bi jih ustavili v doseganju končnega cilja. Najbolj znan je napad na WTC v New Yorku. Takšnih in podobnih napadov, kjer je letalo sredstvo in način zastraševanja javnosti je bilo veliko in jih verjetno še bo v prihodnosti. Poleg tega z napredkom tehnologije napredujejo tudi metode ogrožanja letalske varnosti.
Ne glede na možnost terorističnih napadov je po statističnih podatkih zračni promet izredno varen. Razmerje med številom smrtno ponesrečenih in številom prevoženih potnikov v zračnem prometu je v odnosu do ostalih oblik prometa, kot sta cestni in železniški nizko. Visoki standardi tehnične varnosti letal, ki jih morajo po mednarodnih predpisih upoštevati letalske družbe, omogočajo varen zračni promet. Osebje, ki je zaposleno v zračnem prometu mora biti primerno izobraženo, strokovno usposabljeno in mora opraviti posebne treninge v zvezi z varnostjo na letu in reagiranjem v primeru potencialne nevarnosti.
Prva in glavna linija obrambe oziroma zaščite in varnosti potnikov, njihove lastnine ter zaposlenih je letališče. Za ta del varnosti je odgovoren varnostni organ vsake države, kjer se letališče nahaja. Vključeni so policija, vojska, reševalne službe, varnostne in zaščitne službe. Poleg tega je na letališčih še adekvatna tehnična oprema, kot so varnostne kamere, rentgeni ipd. Vse skupaj omogoča varen pretok potnikov in njihove prtljage. Vsi zaposleni opravijo usposabljanje, da bi bili čim bolje pripravljeni in bi lahko hitro reagirali v kriznih situacijah.
Sistem varnosti zajema organizacijsko strukturo samega letališča, odgovornost zaposlenih, varnostno raziskovanje, dokumentacijo z varnostnimi standardi in protokoli. Ukvarja se s tveganji, kar vključuje identifikacijo nevarnosti, oceno tveganja in ublažitev le-tega in seveda kontinuirano izboljšanje varnosti in promocijo varnosti.
Letalska posadka skrbi, da potniki s svojo prtljago na varen in hiter način pridejo od točke A do točke B. Posadko sestavljajo piloti in kabinsko osebje oziroma stevardi in stevardese.
Na letalu je nabolj pomemben človeški faktor in zato se mu posveča največ pozornosti. Pomembno je izobraževanje, priprave in treningi, sestanki pred, med in po poletu, simulacije kriznih situacij po predpisanih protokolih.
Začetek selekcije kabinskega osebja predstavlja intervju. Temu sledi testiranje, tako fizične kot psihične pripravljenosti. Po izboru kandidatov je na vrsti šolanje, ki traja nekoliko mesecev. V tem času se učijo in vadijo procedure ter posebni delovni pogoji. Končni cilj šolanja je omogočiti potnikom varen in udoben let.
Izobraževanje vključuje mednarodne tečaje kot so »Emergency training«, »Security recurrent training«, »Dangerous goods recurrent training and regulations«, »CRM recurrent training«, »Aviation medicine and first aid recurrent training«, »Real fire fighting and training Crowd control«.
Nudenje prve pomoči je prilagojeno posebnim pogojem v letalu, kjer je prostor omejen in je maneverski prostor zmanjšan. Vsako leto potekajo tečaji, kjer se vadijo možni scenariji. »Emergency training« se odvija v Frankfurtu v Nemčiji pri letalski družbi Lufthansa. Tam člani posadke vadijo evakuacijo iz letala, gašenje požara, preživetje pri pristanku na vodno površino in komunikacijo v kriznih situacijah. Na simulatorjih različnih tipov letal se simulira prisilni pristanek (ang. emergency landing) in pristanek na vodno površino (ang. ditching), pri katerem se aktivirajo tobogani, vgrajeni v vrata letala, s pomočjo katerih se zapusti letalo.
Kabinsko osebje pred vsakim poletom preveri še varnostno opremo; kisikove jeklenke, protipožarne aparate, alarme, varnostne pasove, reševalne jopiče in medicinski pribor.
Poleg tega, da osebje pomaga potnikom med vkrcanjem na letalo, jih tudi opazuje in zaznava neprimerno obnašanje oziroma potencialne nezaželene potnike, ki so agresivni, alkoholizirani ali kako drugače neprimerni za let. Leta raziskovanja človeške psihologije vedenja in reakcij v stresnih okoliščinah so pokazala, da se strah manifestira na različne načine. Potniki lahko na agresiven način izražajo strah od letenja in so na ta način grožnja ostalim potnikom. Strah od letenja je pogosto prisoten, ravno zato je pomembno, da ga kabinsko osebje prepozna in ustrezno reagira, kar je tudi del poklicnega usposabljanja.
Avtor: Branimir Šamec E: info@varensvet.si
