Kako izrednega pomena je nacionalna varnost države se prav vsi dobro zavedamo, vendar pa vseskozi pozabljamo, da je pomemben del le-te tudi varnost mest in občin. Menimo, da je najprej potrebno zagotoviti celovito varnost na lokalni ravni, da bi bila tudi stopnja varnosti celotne države na najvišji možni ravni.
Nacionalni viri ogrožanja, med katere po Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) spadajo ogrožanje javne varnosti, naravne in druge nesreče, omejenost naravnih virov, degradacija življenjskega okolja, zdravstveno-epidemiološke grožnje ter določeni dejavniki negotovosti, se seveda pojavljajo na lokalni ravni ter bistveno vplivajo na življenja posameznikov in celotne lokalne skupnosti. Lokalna varnost oziroma varnost občin in mest pa po mnenju Krajčak (2014) vključuje vse aktivnosti usmerjene na izboljšanje kakovosti življenja občanov. Varnost občin mora temeljiti na ustreznem znanju o pogojih za prostor, infrastrukturnih zmogljivosti in njihovih lastnosti, vrstah okoljskega tveganja, tveganih poslovnih objektov znotraj občin, številu in aktivnosti prebivalstva, javnih mestih, kjer se zbirajo večje skupine ljudi in še na ustreznem znanju mnogih drugih vidikov življenja v določenih lokalnih skupnostih. Iz tega razberemo, da mora prav vsaka občina proučiti dejavnike tveganja na svojem območju in na podlagi tega narediti načrt zmanjšanja dejavnikov ogrožanja varnosti. Izrednega pomena je torej učinkovito ukrepanje ter vključitev različnih služb na lokalni ravni in spodbujanje njihovega medsebojnega sodelovanja, saj ti dosti lažje predvsem pa hitreje rešujejo težave, ki pestijo prebivalce določenih občin.
Foto: Pixabay
Kdo so torej subjekti, ki bi s svojimi sposobnostmi in znanjem pripomogli k večji varnosti občin? Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007–2011 (2007) poudarja, da je za učinkovito preprečevanje ogrožanj varnosti pomembno, da se v to dejavnost vključijo različni družbeni subjekti ter vzpostavijo skupno odgovornost. Ker je predvsem lokalna raven tista, kjer so problemi najbolj očitni in jih ljudje tudi najbolj zaznajo in občutijo, so organi samoupravnih lokalnih skupnosti primarni subjekti za izvajanje dejavnosti zmanjševanja ogrožanj, kajti bližje so ljudem, bolj so dostopni ter lažje pomagajo in svetujejo. Vendar pa ima ogromen pomen tudi sodelovanje državnih organov z organi lokalne samouprave. Ti namreč zagotavljajo finančna sredstva in omogočajo zmanjšanje stopnje centralizacije, kar pomeni samostojnejše reševanje varnostnih problemov na lokalni ravni. Večja varnost občin torej zahteva celovit družben pristop, temelječ na sodelovanju različnih subjektov. Kot najpomembnejši na tem področju se pojavljajo policija, organi samoupravne lokalne skupnosti, zaposleni v zasebnem sektorju, predstavniki medijev, izobraževalnih institucij, društva, socialne in zdravstvene službe, pravosodje, predstavniki hišnih svetov, poslovna skupnost in različna poklicna združenja, ki se združujejo v t. i. posvetovalna telesa, nikakor pa ne smemo pozabiti sodelovanja samih občanov, ki z informacijami in predlogi še kako pripomorejo k hitrejšemu reševanju varnostnih problemov. Težava se pojavi le pri zakonodaji, saj ne obstajajo formalnopravni predpisi, ki bi določali skupno delo vseh zgoraj naštetih subjektov na področju reševanja varnostnih ogrožanj v lokalni skupnosti. Nihče zato ni primoran k skupnem reševanju varnostnih problemov v lokalni skupnosti in le to temelji na dobri volji posameznikov in družbenih subjektov, ki se tovrstnem sodelovanju pridružijo. Malce drugače je s policijo, ki ima v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (2013) predpisano, da v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih skupnosti in tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, civilno družbo ter posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti. Še ena izjema je občinsko redarstvo kot občinski prekrškovni organ. Po Zakonu o občinskem redarstvu (2006) sicer niso dolžni sodelovati s samo lokalno skupnostjo, a morajo na območju občine ustanoviteljice opravljati naloge vzdrževanja javnega reda in mira, varovanja premoženja ter varnosti cest in prometa, in pri opravljanju določenih nalog in pooblastil sodelovati tudi s policisti.
Ravno za namene boljšega sodelovanja med vsemi potrebnimi subjekti je pomembno, da ima prav vsaka občina v državi dobro zastavljen Občinski program varnosti, katerega nenehno dopolnjuje in posodablja, saj se tudi viri ogrožanja varnosti spreminjajo iz dneva v dan. Občinski program varnosti je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev določene občine. Namen tovrstnega programa varnosti je ugotoviti vire ogrožanja prebivalcev in opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost na območju občine. V občinskem programu varnosti so opredeljeni tudi cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev prav tako pa so opredeljeni tudi konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev. Poudarja se tudi vzpostavitev partnerskega odnosa med policijo in občinskim redarstvom, opredeljene pa so tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo občinskega redarstva ter sodelovanje s Policijo, zasebnimi varnostnimi službami in drugimi subjekti pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda na območju občine (Občinski program varnosti Mestne občine Ljubljana, 2008).
Kot vidimo je varnost občin izredno kompleksen pojav in ravno zato ne obstaja le ena sama rešitev kako varnost občin in prebivalcev živečih v njih izboljšati. Poleg tega se vsaka občina sooča z različnimi dejavniki ogrožanja, bodisi zaradi svoje geografske lege ali pa preprosto zaradi velikega števila prebivalcev in turistov, kar pomeni da bi se neka rešitev odlično izkazala v eni izmed občin medtem, ko bi bila v neki drugi občini popolnoma nepotrebna, saj tam tovrstni dejavniki ogrožanja sploh ne predstavljajo problema. Zatorej je ena izmed boljših rešitev in obenem prvi korak k zagotovitvi večje varnosti v občinah ravno ugotavljanje, kateri dejavniki ogrožanja prebivalcem predstavljajo največji problem. Definitivno si občine pri ugotavljanju lahko pomagajo z evidencami Policije, kjer je jasno razvidna zaznana in prijavljena kriminaliteta ter najpogostejša območja dogajanja kaznivih dejanj in neredov. Na podlagi tega se preučijo dobre prakse iz tujine ali občin, ki se s tovrstnimi težavami soočajo, poiščejo se lahko tudi inovativne rešitve in nato se spišejo konkretni ukrepi za izboljšanje stanja v občini. Z ukrepi se seznanijo vsi, ki so kakorkoli pripravljeni priskočiti na pomoč za boljšo varnost okolja kjer prebivajo ali delajo in nato se ukrepi postopoma začno izvajati. Seveda je potrebno rezultate in kakršnakoli izboljšanja varnosti na določenem območju beležiti in jih konec koncev tudi ovrednotiti. Z ukrepi, ki so se izkazali kot dobri je potrebno nadaljevati in izboljšati ukrepe, ki problematičnih situacij niso spremenili. Krajčak (2014) daje pri ukrepih za varnost občin poseben pomen človeškem faktorju, poudarja pomen neprestanega izobraževanja in informiranja prebivalcev občin o metodah samozaščite. Prav tako meni, da je potrebno promoviranje ukrepov za izboljšanje stopnje varnosti in spodbujanje k sodelovanju. Podpira tudi vzpostavitev celostnega sistema varnosti, ki bi imel izredno pomembno vlogo pri izboljšanju varnosti občin, saj bi moral slediti dejanskim potrebam in aktualnim dejavnikom tveganja / ogrožanja ter v svojih krogih imeti izbrane strokovnjake, ki se spoznajo na določena področja ogrožanja varnosti. Poudarja tudi večji pomen policije pri sodelovanju s skupnostjo, uporabo tehničnih sredstev za zaščito ljudi in premoženja, predvsem pa velik poudarek daje na prevencijo oziroma preventivne ukrepe pred kriminaliteto.
Viri
- Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. (2010). Uradni list RS, (27/10).
- Krajčak, I. (2014). Uloga privatne zaštite u urbanoj sigurnosti. V E. Mujanović (ur.), Naučna konferencija: Sigurnost urbanih sredina (str. 73-83). Fakultet za kriminalistiku, kriminologiju i sigurnosne studije.
- Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007–2011. (2007). Uradni list RS, (40/07).
- Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. (2013). Uradni list RS, (15/13).
- Zakonu o občinskem redarstvu. (2006). Uradni list RS, (139/06).
- Občinski program varnosti Mestne občine Ljubljana. (2008). Uradni list RS, (117/08).
Avtorica: Danijela Kolar E: info@varensvet.si
