Dne 22.9.2016 je v Policijski akademiji v Tacnu potekalo izobraževanje s področja pritožb zoper delo policistov, ki sta ga izvedla mag. Gregor Hudrič in pooblaščenec ministrice za notranje zadeve Zoran Drobnjak. Udeležence je pozdravil tudi generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge mag. Lado Bradač.
Izobraževanja sta se kot predstavnika javnosti in člana senata udeležila tudi Petra Žiberna in Andrej Kovačič iz Slovenskega združenja za varen svet oz. IVK Inštituta za varnostno kulturo.
Ko se pritožnik zoper postopek policista ne strinja z ugotovitvami vodje policijske enote v pomiritvenem postopku, se pritožbeni postopek lahko nadaljuje na senatu. Neposredno na senatu se obravnava pritožbe, ko iz vsebine izhajajo očitki hudega posega policista v človekove pravice in temeljne svoboščine ali v nekaterih drugih primerih iz 4. odstavka 148. člena ZNPPol. Pritožbo tedaj rešuje tričlanski senat, ki ga sestavljajo pooblaščenec ministra (uslužbenec SPZP) in dva predstavnika javnosti. Predstavnika javnosti na predlog lokalnih skupnosti ali organizacij civilne družbe, strokovne javnosti ter nevladnih organizacij imenuje minister za notranje zadeve.
SPZP je v prvi polovici leta 2016 obravnaval 37 (33) pritožb pred pritožbenim senatom Ministrstva za notranje zadeve. V skladu s pogoji, določenimi v 4. odstavku 148. člena ZNPPol, je bilo obravnavanih 21 (20) primerov pritožb zoper delo policistov neposredno pred senatom. V 16 (13) primerih so bile pritožbe obravnavane pred senatom po neuspešno zaključenem pomiritvenem postopku pri vodji policijske enote. V 8 primerih najzahtevnejših pritožbenih zadev, v katerih so bili obravnavani očitki hudih posegov policistov v človekove pravice ali temeljne svoboščine pritožnika, so naloge poročevalca opravljali pooblaščenci ministrice iz SPZP (uslužbenci ministrstva).
V prvi polovici leta 2016 je pritožbeni senat v 6 primerih odločil, da je bila pritožba zoper delo policista bodisi delno ali v celoti utemeljena. Med utemeljenimi pritožbami sta bili 2 obravnavani neposredno pred senatom (zaradi neupravičenega odvzema prostosti), 4 pa po neuspešno zaključenem pomiritvenem postopku.
Glede na področje policijskega dela je bilo v prvi polovici leta 2016 med rešenimi pritožbami največ pritožb, ki so se nanašale na področje javnega reda in miru, sledi področje zagotavljanja varnosti cestnega prometa, področje odkrivanja in preprečevanja kriminalitete, obravnava drugih varnostnih dogodkov ter naposled področje varovanja državne meje in obravnavanja tujcev. Delež števila vloženih pritožb po posameznih področjih policijskega dela je podoben deležu iz preteklega leta. Na podlagi predstavljenih podatkov je razvidno, da se je manj očitkov nanašalo na izvajanje nalog policije na temeljnih področjih policijskega dela (kriminaliteta, splošne policijske naloge, cestni promet), kar je posledica uvodoma navedenega upada števila izvedenih ukrepov policije na teh področjih. V povezavi s tem je prav tako zaznan trend velikega upada pritožb, ki se nanašajo na področje cestnega prometa. Prvič v zadnjih letih je bilo slednjih manj, kot pritožb, ki so se nanašale na področje javnega reda in miru (vir: polletno poročilo 2016 o reševanju pritožb zoper policijo).