Uvedba internega varovanja v Steklarni Hrastnik

0

Steklarna Hrastnik d.o.o. je družba za proizvodnjo steklenih izdelkov z dolgoletno tradicijo poslovanja. Kot letnica rojstva Steklarne Hrastnik je zapisana številka 1860 in tovarna je že po dobrem desetletju prerasla v eno največjih steklarn tedanje Avstro–Ogrske. Današnja slika sta dve sodobni tovarni za izdelavo namiznega, razsvetljavnega in embalažnega stekla. Naše steklo je eno najčistejših na svetu, vrhunska storitev ter zanesljivost so tiste vrednote, ki jih postavljamo najvišje na lestvici. To nam prinaša pomemben položaj na globalnem trgu, saj izvozimo 97 odstotkov naše proizvodnje. Za doseganje vrhunskih rezultatov je bistvenega pomena tudi odgovorno ravnanje z zaposlenimi in okoljem. Ena od pomembnih organizacijskih vrednot je za nas vsekakor varnost. Zaposleni, ki imajo občutek varnosti, le to širijo in dajejo tudi drugim občutek varnosti.

Varnost v podjetju ima obsežen pomen. Resnost posamezne družbe se izkaže že ob prvem vstopu skozi vhodna vrata. Kdo pričaka kupce / stranke / obiskovalce, na kakšen način, ali so jasno postavljene omejitve in usmeritve za gibanje po območju ipd. Skrb za prostore in opremo, pregledi z vidika požarne varnosti, varčne rabe energije in urejenosti so prav tako pomemben del nalog, ki jih varnostnik pri nas opravljajo.

V preteklosti je imela Steklarna, kot večina ostalih družb, sklenjeno pogodbo z družbo za zasebno varovanje. Obsegala je klasične storitve, kot so receptorska dela, tehnično varovanje, priklop na varnostno nadzorni center, obhodno varovanje. Z rastjo naše tovarne so se pojavile potrebe po večjem obsegu dela, želeli smo kvalitetnejše varovanje, ki zagotavlja odpravljanje tveganj in varnost zaposlenih ter premoženja. Ker pa smo se na vsakem koraku srečevali s težkimi gospodarskimi razmerami, zahtevami po zniževanju stroškov in racionalizaciji na vsakem koraku, smo želeli varnostno službo organizirati v lastnem obsegu. Odločili smo se, da jo bomo prilagodili glede na naše potrebe, ki izhajajo iz dejanskega stanja ter uporabili lasten kader, ki podjetje dodobra pozna in lahko svoje delo opravlja učinkoviteje kot zunanji izvajalec. Zaradi težkega dela v naši procesni industriji imamo tudi več lažjih delovnih invalidov, ki jim želimo nuditi delo tudi naprej, saj se zavedamo svoje odgovornosti do njih tudi v takšnih situacijah, ko zaposleni v bistvu najbolj potrebujejo pomoč.

Možnosti pridobitve licenca za opravljanje službe varovanja (Zakon o zasebnem varovanju, 2011) nismo želeli izkoristiti, saj je prinašala za nas dodatne postopkovne ovire in stroške ter administrativno breme, storitev varovanja pa nimamo namena prodajati navzven.

Vendar pa smo pri načrtovanju internega varovanja naleteli na izziv, ki ga je bilo potrebno pred pričetkom postopka rešiti. Steklarna Hrastnik d.o.o. je bila po prej veljavni Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja (po prilogi št. 1) razvrščena v skupino zavezancev, ki so dolžni organizirati varovanje v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja, 2008) . Predmetna uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z novo – Uredbo o obveznem organiziranju varovanja (Uredba o obveznem organiziranju varovanja, 2012) (v nadaljevanju Uredba). Nova veljavna Uredba v 4. členu določa pravila in pogoje za prenehanje obveznosti organiziranja varovanja.

Pri ponovnem preverjanju pogojev zaradi katerih mora gospodarska družba organizirati obvezno varovanje, smo ugotovili, da ne sodimo v nobeno navedeno kategorijo. Ne uporabljamo ali hranimo radioaktivne snovi, jedrsko gorivo; naše naprave in odpadki niso ljudem in okolju nevarni. V preteklosti smo pri pripravi steklarske zmesi uporabljali arzen in njegove spojine, in to tudi v času izdaje prve Uredbe o obveznem organiziranju varovanja (leta 2008), zaradi česar smo bili tudi vir večjega tveganja za okolje po Seveso direktivi. Te nevarne snovi ne uporabljamo več od leta 2010, saj stalno sledimo napredkom tehnike in zamenjavi nevarnih snovi ter izbiramo alternativne snovi. Prav tako pa nas je Ministrstvo za zdravje razvrstilo v vir manjšega tveganja za okolje. V to kategorijo s svojim delovanjem tako nismo več sodili.

Tudi v preostale kategorije nismo sodili, saj ne upravljamo zmogljivosti, sistemov ali njihovih delov, ki so bistveni za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, zdravja, varnosti, zaščite, gospodarske in družbene blaginje ljudi ter katerih okvara ali uničenje bi imela resne posledice na nacionalno varnost Republike Slovenije zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij (ne sodimo med panoge: promet, energija, telekomunikacije). Ne hranimo arhivskega gradiva in predmetov, ki predstavljajo kulturno dediščino. Ne upravljamo javna letališča ali morska pristanišča za mednarodni javni promet ali izvajamo prevozov v mednarodnem letalskem in morskem prometu. Pri nas ne obstajajo posebni varnostni razlogi, zaradi katerih bi bilo to nujno potrebno.

V Steklarni smo tako ugotovili, da so prenehali obstajati posebni varnostni razlogi, zaradi katerih je bila Steklarna Hrastnik razvrščena na seznam zavezancev, ki so dolžni organizirati obvezno varovanje (Uredba o obveznem organiziranju varovanja, 2012).

Takoj smo pričeli s postopkom za izbris iz seznama zavezancev, pri tem pa naleteli na številne administrativne ovire. Potrebno je bilo namreč »ugotoviti« katero ministrstvo je pristojno za naš primer, kako postopek pravilno speljati (bili smo namreč prvi v državi, ki je s tem postopkom pričela), končno pa ga še realizirati. Kljub vsemu trudu in angažiranju z naše strani, je celoten proces trajal osem mesecev.

Danes lahko ponosno povemo, da smo prvo podjetje vpisano v evidenco izvajalcev internega varovanja skladno s 7. členom Zakona o zasebnem varovanju (Zakon o zasebnem varovanju, 2011). Po letu in pol dela smo z interno varnostno službo zelo zadovoljni, saj je dobila novo širino in nov pomen. Zaposleni tovarni in okoliško območje dobro poznajo in čutijo večjo pripadnost in odgovornost, da se izkažejo pri svojem delu. Varnostniki se zavedajo, da so predvsem in v prvi vrsti odgovorni za varnost vseh zaposlenih in zunanjih obiskovalcev. Vsi se morajo držati postavljenih pravil, če hočemo doseči to vrednoto. Hkrati so odgovorni za varovanje premoženja. Če bi prihajalo do odtujitev in poškodovanj lastnine, so s tem oškodovani vsi zaposleni. Pomembna naloga je tudi varstvo pred požarom. Z nadzorom nad tehničnimi sredstvi za varstvo pred požarom, s pravilnim ukrepanjem v primeru odstopanj in obveščanjem lahko (in morajo) preprečiti velike katastrofe. Enak namen imajo tudi redni obhodi celotnega področja. Preventiva je njihova najpomembnejša naloga. Seveda je lahko to, da varnostne naloge opravljajo domači zaposleni tudi slabost, ki pa jo, prav tako preventivno, uspešno rešujemo s pravilnim izobraževanjem in usmerjanjem. Za pravilno delo je obvezno tudi stalno interno usposabljanje varnostnega osebja glede uporabe ukrepov, saj z možnostjo izvajanja le teh posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Tega se morajo zavedati in izvajati skladno z zakonom.

Na področju varnosti je potrebno preventivno razmišljanje in ukrepanje. Žal se na področje varnosti vse prevečkrat gleda zgolj kot na strošek. Za pomen varnosti je značilno dejstvo, da se ga zavemo šele takrat, ko je že prepozno (Golob, 2013). Takrat šele spremenimo videnje na izvedbo potrebnih aktivnosti kot investicijo za mirnejše in brezskrbno življenje / poslovanje. V Steklarni Hrastnik se zavedamo, da je trend v povezavi varnost – uspešnost podjetja nujen. Z novim načinom dela zagotavljamo nivo varnosti, ki je za uspešen gospodarski subjekt nujen.

Literatura:

  • Golob, R. (2013). Varnostni inženiring ocena varnostnih tveganj in varnostni ukrepi. Ljubljana: Golob.
  • Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja. (2008). Uradni list RS, (43/08, 16/09, 22/10).
  • Uredba o obveznem organiziranju varovanja. (2012). Uradni list RS, (80/12).
  • Zakon o zasebnem varovanju. (2011). Uradni list RS, (17/11).

O avtorjih:

Simona Lesar / Steklarna Hrastnik d.o.o. / Varnostna menedžerka

Rajko Rorič / Steklarna Hrastnik d.o.o. / Vodja fizičnega varovanja

Prispevek je bil objavljen v reviji Pod lupo 2015. Izdajatelj revije je Detektivsko varnostna agencija d.o.o.

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.