Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo in pri nastanku prometnih nesreč

0

Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo predstavlja na slovenskih cestah vedno večji problem. V zadnjih letih beležimo izjemen napredek pri razvoju mobilnih telefonov, saj nam omogočajo mnogo več kot samo klic. A prav zaradi svoje vsestranskosti so postali mobilni telefoni naš največji motilec pri vožnji in udeležbi v cestnem prometu nasploh.

Kljub temu, da ne beležimo uradnih podatkov, koliko prometnih nesreč se zgodi zaradi uporabe mobilnega telefona, je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vedno bolj pogost dejavnik za nastanek prometnih nesreč. Nesporno dejstvo je, da uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vpliva na slabši reakcijski čas voznikov – tudi do 50 % slabši kot pri vožnji v normalnih pogojih. Prav tako vozniki počasneje zaznavajo prometno signalizacijo, imajo daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa ter večje tveganje pri odločitvah, kot je npr. zmanjšana varnostna razdalja itd.

Podatki o uporabi mobilnih telefonov, ki jih je Agencija za varnost prometa pridobila v raziskavi, ki jo je izvajala s strokovnjaki leta 2017, so skrb vzbujajoči. Velika večina voznikov med vožnjo redno uporablja mobilne telefone, pri tem pa se ne zavedajo, da je to primerljivo, kot če bi vozili s kar 0,8 promila alkohola v krvi, ali da med pisanjem SMS sporočila kar 4 krat manj gledajo na vozišče, kot pri nemoteni vožnji. 74 % oz. 3 od 4 voznikov med vožnjo telefonira, vsak tretji (30 %) pa pregleduje socialna omrežja. Približno 7 % voznikov si med vožnjo zapisuje beležke, opomnike in podobno, 5 % jih brska po spletnih straneh, 3 % pa uporablja mobilne aplikacije. Poleg že naštetega pa jih skoraj desetina (9 %) uporablja mobilni telefon za poslušanje glasbe in navigacijo. Kot olajševalno okoliščino je 77 % anketiranih navedlo, da se med pogovorom, pisanjem SMS sporočil (59 %), vnašanjem opomnikov (33 %) ali pregledom socialnih omrežij in spleta (28 %) ustavijo na primernem mestu, pri tem pa je bila interpretacija primernega mesta prepuščena anketiranim – torej lahko »primerno mesto« razumejo tudi ustavitev pri rdeči luči, pred zapornicami, v prometnem zamašku, na parkiriščih ali postajališčih.

Glede na izredno visoko število voznikov, ki med vožnjo uporabljajo mobilne telefone, je zanimivo, da so vprašani med najbolj nevarne voznike prišteli prav slednje. Sledijo jim vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola in utrujeni vozniki (97 %). Čas, ko vozniki niso pozorni in ne gledajo na vozišče, vpliva na zmožnost voznikovega zaznavanja nepredvidljivih dogodkov na cesti. Tako se na primer lahko zgodi, da na razdalji 10 km, ki jo prevozimo s 60 km/h in torej za pot potrebujemo 10 minut, kar polovico poti vozimo z zmanjšano pozornostjo in posledično ogrožamo sebe, kot druge udeležence v prometu.

Opozoriti je potrebno tudi na prostoročno telefoniranje, ki je po slovenski zakonodaji dovoljeno. Slovenska zakonodaja telefoniranje med vožnjo dovoljuje v primeru, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje ali brezžična slušalka za uho, tako da vozniku pri tem ni treba fizično upravljati telefonskega aparata. V tujih raziskavah so ugotovili, da približno polovica primerov prostoročnega telefoniranja vsebuje enake operacije, z uporabo vida in rok, kot telefoniranje brez uporabe prostoročne opreme. Uporaba opreme za prostoročno telefoniranje (sem spada tudi uporaba možnosti za hitro klicanje in aktivacija naprave preko glasu) lahko zmanjša fizično motenje pozornosti, ne pa tudi kognitivnih motenj pozornosti, predvsem odvračanje pozornosti k pogovoru, namesto k vožnji. Negativni vpliv pogovora na vožnjo je enak za uporabo mobilnega telefona s prostoročno opremo in brez nje.

V bodoče predstavlja uporaba mobilnega telefona med vožnjo velik izziv na področju izboljšanja varnosti cestnega prometa. Izziv predstavlja ne samo pri voznikih, temveč pri vseh udeležencih v cestnem prometu, saj nemalokrat vidimo zamišljene pešce, ki s pogledom v mobilni telefon stopi na prehod za pešce, in ne preveri, ali je to storil dovolj varno. Prvi korak pa je doseči zavedanje, da motnje pozornosti, kot je uporaba mobilnega telefona, prepogosto odigrajo pomembno vlogo pri nastanku prometne nesreče. Agencija za varnost prometa zato izvaja nacionalne preventivne akcije in terenske akcije, s katerimi želi udeležence v prometu ozaveščati o pasteh uporabe mobilnih telefonov.

Vesna Marinko, mag. upr. ved, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.