Ste poveljnik Gasilske brigade Ljubljana. Ali nam lahko poveste, kakšne pogoje mora izpolnjevati oseba, da lahko postane poveljnik Gasilske brigade?
Vodenje Gasilske brigade Ljubljana in posledično celotne Javne gasilske službe v Mestni občini Ljubljana je iz vidika obsežnosti pokrivanega območja ter seveda gostote tako prebivalstva, kot tudi obiskovalcev, zelo odgovorno. Gasilska brigada Ljubljana je namreč osrednja gasilska enota, torej tista, ki je namenjena prvemu posredovanju na celotnem območju Mestne občine Ljubljana. Poleg brigade posreduje v Ljubljani še 35 Prostovoljnih gasilskih društev.
Prav zato mora imeti poveljnik Gasilske brigade Ljubljana, poleg formalnih pogojev, ustrezne kompetence vodenja tako velike operativne ekipe, kot je ustroj Javne gasilske službe v Ljubljani. Formalni pogoji so sicer univerzitetna izobrazba, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, poznavanje področja dejavnosti ter da obvlada aktivno vsaj en svetovni jezik.
Ali nam predstavite delovanje Gasilske brigade Ljubljana, oz izvajanje njenih nalog?
Naše delovanje oziroma naše naloge predpisuje vrsta zakonskih aktov. Tako izvajamo operativne naloge gasilstva, kot so gašenje in reševanje ob požarih, ob prometnih nesrečah ter seveda ob naravnih, ekoloških in industrijskih nesrečah. Med naše naloge prištevamo tudi preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.
Kot osrednja gasilska enota v Mestni občini Ljubljana smo zadolženi za izvrševanje vseh omenjenih nalog na območju občine. Poleg tega izvajamo tudi naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, naloge tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu in ob nesrečah na tekočih ter stoječih vodah na območju petnajstih drugih občin, saj smo s strani države določeni za Gasilsko enoto širšega pomena.
Da uspešno posredujemo pri vseh teh dogodkih, je temu prilagojena tudi naša organizacijska struktura. Ključna je seveda operativno gasilska služba, katero sestavljajo 4 enakovredne izmene. Izmeno tvorijo vodja, njegov namestnik, dve vodji oddelkov in najmanj 28 gasilcev. Vsi posamezniki s svojimi različnimi tehničnimi znanji tvorijo celoto. Delo v izmenah poteka v delovnem ciklusu 12 ur (služba) – 24 ur (prosto) – 12 ur (služba) – 48 ur (prosto). Podporo operativni enoti pa zagotavlja dnevna oziroma štabna služba.
Kateri so najbolj pogosti razlogi, zaradi katerih pride do požara v Ljubljani oz v Sloveniji?
Ključni dejavnik nastanka požarov je bil in je še vedno človeški faktor. Največkrat gre tu za malomarnost ali opustitev skrbnega ravnanja, napake pri gradnji, v zimskih mesecih pa velja omeniti tudi slabo vzdrževanje dimovodnih naprav. Najbolj ogrožene so t.i. ranljive skupine, kot so otroci (nevednost in preizkušanje) ter starostniki (pozabljivost).
Ali je bil v letu 2015 kakšen dogodek, ki je bil za vašo brigado poseben izziv oz si ga boste še posebej zapomnili?
Pravzaprav se vsako leto zgodi vsaj en dogodek, ki močneje zaznamuje naše delo. V letu 2015 je to vsekakor obsežen, uničujoč in tragičen požar hladilnice v Zalogu.
O obsežnosti požara priča podatek, da je bila aktivirana skoraj celotna sestava Javne gasilske službe v Ljubljani. Poleg gasilcev, ki so bili takrat v službi, smo vpoklicali tudi gasilce, ki so bili prosti ter seveda operativne enote Prostovoljnih gasilskih društev, ki z nami sestavljajo ustroj Javne gasilske službe. Tako je sodelovalo pri tej intervenciji kar 107 gasilcev zaposlenih v Gasilski brigadi Ljubljana in še 184 prostovoljnih gasilcev. Požar je prizadel tako rekoč celoten skladiščni objekt. Žal je v tej tragični nesreči ena oseba preminula.
Ali imate podatek, koliko ljudi v Sloveniji na leto umre zaradi ogljikovega monoksida, ki je tihi ubijalec?
S tem podatkom v Gasilski brigadi žal ne razpolagamo.
Je pa v času kurilne sezone nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom zelo velika. Ogljikov monoksid je namreč izjemno strupen plin, ki ga zaradi tega ljudje ne moremo zaznati. Je neviden, brez vonja in okusa in prav zato mu pravimo “Nevidni morilec” ali “Tihi ubijalec”. Nastaja pri nepopolnem gorenju trdnih (les, premog, briketi, sekanci), tekočih (kurilno olje, bencin, nafta, alkohol) in plinastih goriv (propan, butan, metan), v prostor pa se sprošča zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Do nepopolnega gorenja prihaja, kadar ima gorivo za gorenje premalo zraka.
Ob tej priliki bi rad opozoril na osnovne preventivne ukrepe, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:
- ustrezno prezračevanje oz. dovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja,
- redni pregledi in čiščenje dimovodnih naprav,
- redni pregledi in čiščenje zračnikov,
- v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne žage, agregati ipd.),
- ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta,
- preventivno priporočamo, da se v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki).
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
