Skozi ves ta čas od začetka zasliševanja pa do danes so psihologi in drugi strokovnjaki v Angliji ugotovili, da morajo v primeru, če želijo pridobiti resnične ter pravilne informacije, spremeniti način intervjuvanja, saj je bilo v preteklosti kar nekaj primerov napačnih priznanj. Intervjuji morajo biti etični, izpraševalec lahko le s pravilnim pristopom pridobi zaupanje, vzpostavi odnos in s tem pridobi pravilne in zanesljive informacije. Tehnika je pomembna, glavno načelo pa ne sme biti iskanje priznanja, temveč informacije in resnico (Criminal Investigation Procedures, 2010).
Namen intervjuja je pridobiti čimveč kvalitetnih informacij, oseba mora biti informirana o naravi kaznivega dejanja, intervju mora biti sneman, s pavzami, informacije morajo biti testirane. Če oseba molči, lahko policija postavlja vprašanja, razen v primeru občutljivih oseb – otroci do 17. leta, osebe s psihičnimi, socialnimi ter fizičnimi motnjami; ter ustrahovanih (zastraševanih) prič – prizadete priče, ki se bojijo pričati ali so v hudem strahu zaradi intervjuja ter okoliščin (Milne, Shaw in Bull, 2007). Žrtev, priča, osumljeni ali pritožnik mladostnik oziroma oseba s psihično motnjo ne sme biti intervjuvana oziroma vprašana za kakršnokoli izjavo ali podpis brez spremstva primerne odrasle osebe, to je lahko povezana oseba, skrbnik/varuh oziroma druga oseba odgovorna za oskrbo ali varstvo mladostnika (ali osebe s psihično motnjo), nekdo izkušen s psihično zaostalimi oziroma občutljivimi (vendar ne policist oziroma zaposlen v policiji) ter druga odgovorna oseba nad 18 let, ki ni zaposlena v policiji. Mladostniki so lahko intervjuvani edino v prostoru njihovega izobraževanja v izjemnih okoliščinah, z odobritvijo ravnatelja zavoda ter sporočilom staršem oziroma odgovorni osebi, počakati pa se mora primerno osebo za sodelovanje v intervjuju. (PACE C; 1984:60).
Potek samega intervjuja se začne s pravicami, tako pri intervjuvanju osumljenca kot pri intervjuvanju prič ali žrtev, strokovnjaki pa so opozorili, da je intervjuvanje prič ter žrtev velikokrat na nižjem nivoju kot intervjuvanje osumljencev, pogosto vzamejo le izjave. Izjava žrtve je del dokazov, odloči se lahko sama. Posebna pozornost gre občutljivim osebam, saj osumljenci velikokrat ciljajo na njih, misleč da ne bodo sposobne podati primerne izjave. Policija mora poskrbeti, da se kaznivo dejanje ne bo več ponovilo s pristopom „oteževanja cilja” (target hardening). (Clarke in Milne, 2001).
Osumljencu je potrebno dati možnost za pripoved, česar v preteklosti niso preveč upoštevali, in ko se je ta zlomil, ga je bilo lahko voditi. V želji lažjega zaključka postopka so želeli čim prej pridobiti priznanje, saj jim potem ne bi bilo potrebno intervjuvati prič, pripravljati dolgih datotek, izognili bi se tudi sodišču (Jamet, 2012).
PEACE model (planning, engage and explain, account, closure and evaluation)
PEACE model je bil ustvarjen z zakonom PACE (Police Criminal Evidence Act) leta 1984, ki je bil predstavljen zelo hitro po hudih napakah sojenja („Birmingham 6”, „Guildford 4” ter „Tottenham 3”, ter kasneje še „Cardiff 3”). Namen PEACE modela je preprečevati napačna priznanja od priče ali osumljenca ter izboljšanje dobre prakse intervjuvanja, etike ter rezultatov. Narejen je tako, da izzove pripoved z uporabo dokazov, glavne veščine so uporaba odprith vprašanj brez obsojanja, z intervjujem se nadaljuje tudi po priznanju. Ugotavlja se zgodbo na obeh straneh, išče se resnico, ne priznanje. Peace model vključuje naslednjih 5 stopenj (Jamet, 2012):
Planiranje in priprava (planning and preparation)
Izpraševalec ugotovi katere dokaze ima na voljo ter kje jih lahko pridobi, kakšna je narava kaznivega dejanja, kakšno osebo intervjuja, pripraviti se mora na vse stopnje. Glavni elementi dobrega planiranja ter priprave na konkreten intervju zajemajo razumevanje namena intervjuja ter pravne podlage, ocenjevanje dokazov, ki so potrebni za preiskavo, definiranje ciljev, poznavanje intervjuvane osebe ter priprava mehanizmov intervjuja (McGurk, Carr in McGurk, 1993).
Vpelji ter razloži (engage and explain)
Začne se s pozdravom, identifikacijo ter gradnjo odnosa. Ključni koraki druge faze so kreiranje dobrega vtisa ter odnosa, obravnavanje kandidata kot individualno osebo, razumevanje občutkov intervjuvanje osebe, razlaga razlogov za intervju, podati povzetek postopka ter razlogov za tak postopek ter opis oblike intervjuja (Fleisher in Gordon, 2011).
Pripoved, pojasnjevanje ter izziv (account, clarify and challenge)
Obstajajo trije glavni koraki pripovedne faze; pridobivanje kandidatove celotne pripovedi brez motenja, razširitev ter pojasnjevanje njegove pripovedi in če je potrebno, ponovno izzivanje pripovedi. V tej fazi je pomembna uporaba odprtih vprašanj (TED – Tell me, Explain, Describe) ter specifičnih raziskovalnih vprašanj z aktivnimi besedami (kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj, kako) (Fleisher in Gordon, 2011).
Za priklic čimvečjega števila informacij obstaja več pristopov oziroma spominskih tehnik, najpomembnejši so: strukturiran (Standard structured interview – SI) ter pol-strukturiran intervju, upravljanje pogovora (Conversation management – CM) ter kognitivni intervju (Cognitive interview – CI). Od pomožnih tehnik odkrivanja laži pa Anglija uporablja le še znanstveno analizo vsebine (Scientific content analysis), analizo izjav (Statement content analysis – SCAN) pa so po besedah I. Areha (osebni intervju, 2.5.2014) očitno bolj kot ne že opustili (Jamet, 2012).
Zaključek (closure)
Pred zaprtjem intervjuja izpraševalec ponudi možnost za kakršnakoli vprašanja in razloži, kaj se bo zgodilo naprej oziroma kakšne so možnosti/posledice po intervjuju. Ključno je, da odgovorni izpraševalec vedno zagotovi planiran, in ne improviziran zaključek, osebi mora dati pozitiven občutek ter se ji iskreno zahvaliti za intervju (McGurk, Carr in McGurk, 1993).
Ocena (evaluation)
Glavni elementi obravnave so točke dokazovanja kaznivega dejanja, dokazi za zagovarjanje kaznivega dejanja ter katera druga področja morajo biti naslovljena med preiskavo. S pregledom posnetega intervjuja ter oceno se izboljšujejo veščine intervjuvanja (McGurk, Carr in McGurk, 1993).
Viri:
- Clarke, C. and Milne, R. (2001). National Evaluation of the PEACE Investigative Interviewing Course (Police Research Award Scheme) Report NO: pras/149. Pridobljeno na: http://tna.europarchive.org/20030731071058/http://www.homeoffice.gov.uk:80/docs/peaceinterviewcourse.pdf
- Criminal Investigative Procedures. (2010). Nationals specification in Applied Science. 1. Pridobljeno na: http://www.edexcel.com/migrationdocuments/BTEC%20Nationa ls%20from%202010/ Unit_39_Criminal_Investigation_Procedures.pdf
- Fleisher, W., L. and Gordon, N. J. (2011). Effective interviewing and interrogation techniques (3rd ed.). London: Elsevier.
- Jamet, D. (22.10.2012). Investigative interviewing: The PEACE model. Delphinejamet’s Blog. Pridobljeno na: http://delphinejamet.wordpress.com/2012/ 10/22/investigative-interviewing-the-peace-model/
- McGurk, B. J., Carr, M. J. and McGurk, D. (1993). Investigative Interviewing Courses For Police Officers: An Evaluation. Police Research Series, Paper 4. Police Research Group. London: Home Office.
- Milne, B., Shaw, G. and Bull, R. (2007). Chapter 4: Investigative Interviewing: The Role of Research. V Carson, D., Milne, B., Pakes, F., Shaley, K. and Shawyer, A. (ur.), Applying Psychology to Criminal Justice. Chichester: John Wiley & Sons Ltd.
- Police and Criminal Evidence Act – codes of Practice (Code A – Code H). 1984. Home office. Pridobljeno na: http://www.legislation.gov.uk/uksi/2002/3075/contents /made
Avtorica: Monika Krvina E: info@varensvet.si
