Onesnaževanje zraka, ki je nastajalo kot posledica industrializacije, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postalo resna težava po vsej Evropi. Kje smo danes na tem področju, če bi primerjali kvaliteto zraka takrat in danes?
Onesnaženost zraka v Sloveniji se zadnja leta bistveno ne spreminja. Kakovost zraka je sicer boljša kot je bila pred dvajsetimi leti, kljub temu pa še vedno pogosto izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico virov onesnaženja ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Na kakovost zraka poleg izpustov močno vplivajo predvsem vremenske razmere in geografski pogoji, od katerih je odvisno kako učinkovito se onesnaževala v ozračju redčijo. Pred desetletji je bil v Sloveniji največji problem žveplov dioksid. Po izvedenem odžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom ni več. V zadnjih letih se v Sloveniji soočamo predvsem s čezmerno ravnjo delcev PM10 in ozona.
Kako daleč pa lahko onesnažen zrak potuje, da bi lahko še povzročil škodo oz. se odložil?
Zrak ne pozna meja občin, regij, držav,… In tudi onesnažen zrak se giblje povsod. Kako razdaljo prepotuje pa je odvisno od vremenskih pogojev in stabilnosti posameznega onesnaževala. Ko je prisoten temperaturni obrat in /ali brezvetrje, se onesnaževala zadržujejo v bližini svojega vira izpusta in ne prepotujejo večjih razdalj. Takrat je onesnažen zrak ujet v kotlinah in dolinah in ga dihajo le prebivalci tistega območja. Ob drugačnih vremenskih pogojih pa lahko veter in zračna masa ponese onesnažen zrak daleč stran od izvora. Seveda je odvisno to tudi od obstojnosti onesnaževal. Delci PM lahko prepotujejo velike razdalje, dnevno tudi do 50 kilometrov. Medtem ko so dušikovi oksidi, katerih največji vir je promet, najvišji pri izvoru in že nekaj metrov stran od cest njihova raven zelo pade.
Kateri slovenski kraji imajo najmanj onesnažen zrak oz. tam živeči prebivalci dihajo najbolj kvalitetnega, če odmislimo, da lahko onesnažen zrak praktično pripotuje iz kraja, kjer je zrak najbolj onesnažen?
Težko je določiti kdo v Sloveniji diha najbolj čist zrak. Pregovorno boljši zrak na podeželju kot v mestih velikokrat ne drži. V zimskem obdobju je kakovost zraka v večjih mestih, kjer prebivalci svoja bivališča ogrevajo z daljinskim ogrevanjem, velikokrat boljša, kot na podeželju, kjer se iz vsakega dimnika vali dim, ki onesnažuje zrak. Praviloma je zrak večkrat bolj onesnažen v zaprtih dolinah in kotlinah. Primorska je zaradi prevetrenosti manj časa podvržena slabemu zraku, kar pa še ne pomeni, da ga tam nikoli ni. Najbolj zanimiv je primer Mestne občine Velenje, ki bi ji marsikdo zaradi Termoeletrarne Šoštanj pripisal bolj onesnažen zrak. Stalne meritve, ki jih izvajamo v tej občini, pa kažejo da je med vsemi slovenskimi mestnimi občinami tam število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 daleč najnižje. Razlog je v veliki pokritosti daljinskega ogrevanja.
Onesnaževalce zraka razvrščamo med primarne ali sekundarne. Kateri so največji primarni onesnaževalci zraka in kateri so sekundarni?
Primarna onesnaževala so tista, ki pridejo v ozračje direktno z izpustov. Sekundarna onesnaževala pa niso neposredno izpuščena v ozračje, ampak tam nastanejo pod določenimi pogoji. V Sloveniji so največji primarni onesnaževalci zraka delci PM, ki v večini pridejo v ozračje iz malih kurilnih naprav in prometa ter dušikovi oksidi, katerih največji vir je promet. Sekundarno onesnaževalo s katerim se soočamo v Sloveniji pa je ozon. V prizemni plasti ni neposrednih izpustov ozona. Tam nastane s kompleksnimi reakcijami iz snovi, ki jim pravimo predhodniki ozona ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju. Snovi iz katerih nastane ozon so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid in nemetanske hlapne organske spojine. Te snovi v ozračje v največji meri prispevajo izpusti povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv, kurjenjem biomase in uporabe topil v gospodinjstvih. Z najvišjimi ravnmi ozona se v poletnem času srečujemo na Primorskem, ker tja zanese onesnažen zrak iz zelo obremenjene severne Italije. Hkrati je na Primorskem v poletnem času veliko sončnega obsevanja in tako nastanejo ugodni pogoji za tvorjenje prizemnega ozona, ki negativno vpliva na zdravje ljudi.
Kaj povzroča nastajanje smoga v naših mestih in zakaj na gozdove pada kisel dež?
Kisel dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida in dušikovih oksidov v atmosferi. Ugotovljeno je bilo, da so ti plini običajno prisotni v smogu, iz katerega preidejo v dež neposredno ali posredno. Glavni vir kislega dežja so dušikove in žveplove spojine, ki nastanejo pri dejavnosti iz človeških virov, kot so proizvodnja električne energije, tovarne in motorna vozila. Termoelektrarne na premog so ene izmed največjih onesnaževalcev. Plini se lahko prenašajo po zraku na stotine kilometrov daleč preden se pretvorijo v kisline in odlagajo. Kemijska sestava padavin je tako eno izmed meril onesnaženosti zraka, ki ga spremljamo tudi v Sloveniji. S stališča kakovosti zraka je v padavinah najpomembnejša vsebnost produktov oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov). Le-ti so v obliki disocirnih kislin povzročitelji kislosti padavin. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6. V letu 2019 se je povprečna letna vrednost pH padavin gibala med 5,2 in 5,6 in v primerjavi z Evropo so padavine v Sloveniji med manj kislimi.
Kako je onesnaženje zraka povezano s segrevanjem ozračja?
Segrevanje ozračja je posledica učinka tople grede, ki nastaja zaradi povečanja količine toplogrednih plinov v ozračju. Glavnino toplogrednih plinov predstavljajo vodna para, ogljikov dioksid, metan, amonijak in ozon. Za ustavitev globalnega segrevanje je potrebno zmanjšati porabo fosilnih goriv in izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Globalno segrevanje ozračja ima za naš planet številne negativne posledice. Izginevajo ledeniki ter led na severnem in južnem tečaju, kar vodi do dviga morske gladine. Na nekaterih predelih Zemlje se pojavljajo vse bolj ekstremne vremenske razmere, kot so poplave, orkani, izjemno nizke temperature in širjenje sušnih območij – puščav. Temperaturne spremembe imajo negativen vpliv tudi na naravno ravnovesje. Mnoga onesnaževala vplivajo tudi na podnebje in izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb. Kljub temu sta onesnaženost zraka in podnebne spremembe dva različna problema. Nekatera onesnaževala namreč prispevajo k ohlajanju, druga pa povzročajo segrevanje ozračja. Lesna biomasa, katere uporaba za ogrevanje lahko sprošča visoke izpuste delcev, še posebej, če se les uporablja v neučinkovitih malih kurilnih napravah, je na primer z vidika vpliva na podnebje CO2 nevtralno gorivo.
Kaj lahko običajni ljudje naredimo, da bi zmanjšali onesnaževanje zraka in da bi izboljševali svoje okolje?
Kakšen zrak dihamo je odvisno od izpustov in od vremenskih pogojev. V zimskem obdobju se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah zaradi temperaturnega obrata, ki preprečuje redčenje onesnaženj, nabirajo večje količine onesnaževal, ki jih nato vdihavamo in s tem neugodno vplivamo na svoje zdravje. Na vremenske razmere seveda ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izpuste. Kurjenje v zastarelih kurilnih napravah v gospodinjstvih so eden glavnih virov onesnaženja z delci v zimskem času. Posebej problematično je kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so stari karton in papir, vlažni les, plastika, embalaža in drugi odpadki ter nepravilno kurjenje. Oboje vodi do slabega izgorevanja kar se pokaže neposredno kot gost dim iz dimnika. Valeč dim se zadržuje v plitvi plasti nastajajočega temperaturnega obrata in se sčasoma razprši po celem naselju. Žal je tako, da lahko takšno stanje v mestu ali na vasi povzroči že en sam neozaveščen kurjač. K boljšemu zraku lahko prispevamo z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, uporabo ustreznega goriva in pravilnim kurjenjem. Izogibajmo se kurjenju na prostem in omejimo uporabo ognjemetov. Izpuste iz prometa lahko zmanjšamo, če namesto avtomobila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k svojemu zdravju pa dodatno prispevamo, če se lahko na delo in po opravkih odpravimo peš ali s kolesom.
(A. K.) E: info@varensvet.si
