Marko Medvešek, vodja Oddelka za šolanje službenih psov v Gmajnicah
Foto: Policija
Kako je potekalo vključevanje psov oz. kakšna je zgodovina sodelovanja med človekom in psom v policiji?
V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je ljubljanska policija uporabljala pse, ki jih je kupovala od dunajske policije. Šolanje policijskih psov se je začelo kmalu po koncu 2. svetovne vojne, sprva zlasti službenih psov za splošno uporabo. Prvi skromni poskusi šolanja segajo v november 1947. V letu 1948 je bilo sklenjeno, da se ustanovi center za šolanje psov, ki bo izbiral pse ustreznih lastnosti in jih izšolal za pomoč miličnikom pri opravljanju njihove službe. Prvega januarja 1949 se je pričelo sistematično šolanje policijskih psov in ta datum tudi velja za datum uradne ustanovitve šole. Šola je v tem letu usposobila lasten strokovni kader – inštruktorje za šolanje psov.
V tem letu se je šola preselila iz glavne stavbe Krekovega doma na Vodnikovi 62, kjer je danes Bolnica Petra Držaja. Šola je bila torej od začetka v neposredni bližini mesta, kar ni bilo najbolj primerno, saj je pasji lajež motil okoliške prebivalce, zato so že leta 1951 začeli iskati novo lokacijo. Izbrana je bila lokacija v Podutiku, gradnja se je pričela leta 1952, dokončna preselitev šole pa je bila jeseni 1954. Zaradi gradnje gorenjskega avtocestnega priključka se je 17. aprila 2008 šola preselila v nove sodobnejše prostore na Gmajnicah 34 v Ljubljani, kjer deluje še danes.
Od začetka obstoja pa do leta 1959 je šola vzrejala lastne pse v psarnah v Šiški in kasneje v Podutiku ter Klečah. Nekaj psov in psic, pretežno za potrebe lastne vzreje, je šola kupila tudi v Nemčiji. Lastna vzreja je bila iz različnih razlogov leta 1959 ukinjena. V letu 1976 je šola ponovno pričela z lastno vzrejo in v ta namen je bilo kupljenih več plemenskih živali, ki pa je bila 1986 ponovno opuščena. Šola je v letu 2014 ponovno pričela z lastno vzrejo pod imenom »Od SLO Policije 1949«, najprej s psičko Jeno von der Wolfen, nato še s psičko Oli Adin Dom ter nadaljevala z nemško ovčarko Alfo od SLO policije 1949, Jenino hčerko iz prvega legla. Prednost nove lastne vzreje je, poleg zagotavljanja števila kakovostnih službenih psov, tudi ta, da so vse službene psičke izšolane za določeno področje operativnega dela na terenu in se inštruktorji šole tudi z njimi vključujejo v razne operativne naloge.
S šolanjem psov specialistov sta v Podutiku leta 1972 pričela inštruktor Lorbek in Džakula, pomagala pa sta tudi Toplišek in Zvone Es. Istega leta je bil uspešno izšolan prvi pes specialist za odkrivanje prepovedanih drog. Podutiška šola je do leta 1991 šolala pse za potrebe vse nekdanje Jugoslavije. Leta 1977 je bil uspešno izšolan tudi prvi domači pes za odkrivanje eksploziva.
Prvi tečaj za pse »ruševinarje« je bil organiziran leta 1977. Začetek šolanja psov za pregled gozda in objekta sega v leto 1975, v obdobju 1985 – 89 je potekal poskusni, zatem pa redni tečaj sledenja. V letu 2002 je bilo izvedeno prvo poskusno šolanje psa za odkrivanje oseb v vozilih in drugih zaprtih prostorih, ki sem ga vodil. Pod mojim vodstvom je bil v letu 2002 tudi prvič izveden program za usposabljanje vodij praktične vadbe z namenom opravljanja dela pomočnika inštruktorja šole pri organizaciji in izvedbi rednih mesečnih skupnih vaj v okviru svoje PU.
Šola je leta 2010, pod vodstvom inštruktorja Levstika, izšolala prvega psa za odkrivanje tobačnih izdelkov za takratno Carinsko upravo RS. V letu 2013 je inštruktor Muhvič izšolal prvega službenega psa – nemško ovčarko Jeno, za odkrivanje trupel. Istega leta je šola izvedla prvi tečaj za odkrivanje orožja, smodniških plinov in tulcev.
Inštruktor Glavič je v letu 2014 s pomočjo švedskih kolegov v Zagrebški šoli za službene pse pričel šolanje prvega službenega psa – psičko Oli, pasme nemški kratkodlaki ptičar, za odkrivanje bioloških sledi (kri, semenska tekočina, trupla). Ker je po prvem modulu (od treh) od vseh udeležencev bila uspešna le psička Oli, švedski kolegi s šolanjem niso nadaljevali tako, da je moral inštruktor Glavič šolanje nadaljevati v slovenski šoli za službene pse in s pomočjo ostalih inštruktorjev tudi v letu 2015 usposabljanje uspešno zaključil.
V mesecu septembru 2017 je bil na usposabljanje v Bavarsko policijo poslan inštruktor Lesjak, ki bo pričel s povsem novim področjem dela službenih psov policije – odkrivanje izvora požara.
Koliko psov ima oz. uporablja policija za pomoč pri aktivnostih in svojem delu in kako poteka skrb za njih?
Trenutno slovenska policija za svoje delo v operativnih enotah uporablja 135 službenih psov. Večina službenih psov je nameščena v skupinskih namestitvah po posameznih policijskih enotah, manjši del službenih psov pa je nameščenih na vodnikovih domovih.
Kako poteka šolanje psov za delo v policiji in njihovih vodnikov?
Obstajata dva načina, in sicer prvi je šolanje psov, ki jih Policija kupi od civilnih oseb v starosti od 10 mesecev do 36 mesecev. Takšni psi so po opravljenem preizkusu pred nakupom takoj vključeni v štiri mesečni program predšolanja in nato v program osnovnega šolanja, ki traja pet mesecev, kar pomeni, da je pes na šolanju cca. devet mesecev.
Pri drugem načinu, ko gre za službene pse mladiče, ki izvirajo iz lastne vzreje Policije oziroma se kupijo psi mladiči nekje v starosti od dveh do desetih mesecev, pa se najprej prične proces vzgoje, ki traja nekje do starosti 16 mesecev in se izvaja ali pri vodnikih na domu ali v Oddelku za šolane službenih psov PA. Po končani vzgoji se takšni psi vključijo v proces predšolanja in nato v osnovno šolanje, ki pa je časovno nekoliko krajše kot v prvem primeru.
Pogoj, da nekdo postane vodnik službenega psa Policije, pa je najmanj dve leti delovnih izkušenj kot policist na terenu, opravljen tridnevni preizkus pred vključitvijo v osnovni tečaj in nato uspešno zaključen program Osnovnega usposabljanja vodnikov in šolanja službenih psov Policije, ki traja pet mesecev.
Tadej Nagode, komandir PPVSP Ljubljana
Foto: Policija
Pri katerih aktivnostih in nalogah v policiji najbolj pogosto uporabljate službene pse?
Službene pse policije uporabljamo za spodaj naštete naloge:
- iskanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj,
- opravljanje hišnih preiskav (iskanje prepovedanih drog, orožja, eksplozivnih teles, krvi, semenske tekočine, delov človeških teles),
- iskanje pogrešanih oseb,
- varovanje javnih prireditev,
- vzdrževanje javnega reda (lastne intervencije in pomoč ostalim policijskim patruljam),
- varovanje državne meje,
- druge dejavnosti (blokade, zasede, varnostne akcije).
Večino svojega dela policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov Ljubljana opravljajo v obliki patruljnega dela, pri čemer nudijo pomoč drugim policistom, ko za uspešno izvedbo naloge človeška čutila odpovedo in lahko pomoč nudi le ustrezno izšolan službeni pes (sledenje, pregledi terena, objektov, pri opravi hišnih preiskav ipd.). Prav tako pa so vodniki službenih psov s svojimi psi za splošno uporabo eni izmed ključnih pri varovanju policistov, ko posredujejo pri hujših kršitvah javnega reda in miru. Službene pse pa se uporablja tudi pri varovanju javnih prireditev in javnih zbiranj (nogometne tekme, protestni shodi).
Vodniki službenih psov za specialistično uporabo pa nudijo pomoč policistom pri izvajanju hišnih preiskav s področja prepovedanih drog, eksplozivov, orožja,…. Veliko dela s službenimi psi za iskanje minsko eksplozivnih snovi vodniki opravijo tudi v obliki opravljenih preventivnih pregledov vozil, objektov in terena ob obiskih tujih državnikov.
Ali nam lahko zaupate, katera je bila najbolj odmevna akcija, kjer je bilo delo psa ključnega pomena za rešitev primera?
Omeniti velja vsaj dva primera, ko sta službena psa iz PPVSP Ljubljana rešila življenja policistov s tem, da sta to plačala s svojimi življenji. Oba primera sta se zgodila leta 2000, in sicer:
– prvi primer se je zgodil 6. maja 2000 v Belih vodah, kjer so policisti iskali storilca dveh okrutnih umorov. Ko je bil izsleden in sta se mu policista približala na približno 8 m, se je nenadoma obrnil in cev avtomatske puške uperil v njiju. Pes je tedaj skočil v storilca in ga zgrabil za podlaket leve roke ter s tem preusmeril orožje, ki ga je storilec držal z obema rokama. Pri tem je izstrelil nekaj nabojev, vendar zaradi ugriza psa policistov ni zadel. Orožje je nato z levo roko spustil, z desno sprožil rafalni strel in ubil psa. Strele sta proti storilcu nato izstrelila tudi policista, in obležal je mrtev.
– drugi primer se je zgodil 16. junija 2000, ko sta vodnik in pes varovala državno mejo na območju Policijske uprave Krško. Bila sta v zasedi drug poleg drugega, ko je preko državne meje iz RH odjeknil strel in zadel psa. Pes je stekel v smeri strela, vendar je po nekaj metrih obležal mrtev. Storilca, ki sta bila dva, so hrvaški varnostni organi prijeli in ju s kazenskimi ovadbami predali pravosodnim organom.
Poleg zgoraj omenjenih, ki sta pomembna predvsem zaradi neizmerne navezanosti vodnika in psa, kjer je žal prišlo do pogina psa, pa je dogodkov, kjer je službeni pes s svojim delom prispeva k uspešni rešitvi primera vsakoletno veliko. Izpostavil jih bom le nekaj:
– pri delu na mejnem prehodu s psom za iskanje prepovedanih drog je v letu 2006 vodnik pri tujem državljanu v vozilu odkril kar 30,5 kg heroina,
– policista vodnika službenega psa sta maja 2015 sodelovala v iskalni akciji pogrešane starejše osebe. Policista sta osebo v večernem času iskala na območju Golovca po zelo strmem in težko prehodnem terenu. Prav s pomočjo službenega psa sta osebo našla, ki je bila že nezavestna, zelo poškodovana in izčrpana,
– v letu 2017 sta vodnika s službenim psom nudila pomoč policistom po uspešni zaustavitvi bežečega vozila, iz katerega sta pobegnili dve osebi in stekli v koruzno polje. Vodnika sta po nekaj minutah prisledila do obeh oseb. Ob tem je vodnik s pomočjo psa na sledi našel še predmete, ki sta jih osebi med svojim begom odvrgli.
(A.K.) E: info@varensvet.si
