Kakšne so naloge, ki jih ima gasilec v gasilski enoti, oziroma ko ni na intervenciji?
Delovnik poklicnega gasilca je sestavljen iz posredovanja na interventnih dogodkih ter iz mirodobnega časa. Čas, ko ni interventnih dogodkov, gasilci izkoristimo za vzdrževalna dela, servisna opravila in interna usposabljanja. V sklopu Gasilske brigade Ljubljana delujejo 4 servisne dejavnosti, katerih licencirani serviserji smo zaposleni. Opravljamo servis izolirnih dihalnih aparatov znamke MSA Auer, servis ročnih gasilnih aparatov, servis gasilskih črpalk in servis hidravličnega orodja znamke Weber Hidraulik. To pomeni da ne vzdržujemo le lastne opreme, ampak opravljamo servis tudi za druge poklicne in prostovoljne gasilske enote, ki uporabljajo zgoraj omenjeno opremo. Del delovnika je namenjen tudi čiščenju opreme in vozil, katera so posredovala na intervencijah v predhodnih urah. Naša vozila in oprema morajo biti ob vsakem trenutku pripravljena brezhibno. Opremo, ki je bila uporabljena je potrebno oprati, očistiti, zamenjati, nadomestiti. Seveda je čas namenjen čiščenju pogojen s tem, kako obsežna intervencija oz. koliko interventnih dogodkov se je odvilo v predhodnih urah. Po načrtu službe za usposabljanje tudi redno izvajamo interna usposabljanja. Področje, na katerem gasilci posredujemo, je zelo široko. Kar obenem pomeni tudi veliko količino specifične opremo, katero pa je potrebno znati v vsakršnem trenutku pravilno in čim hitreje uporabiti. Vaje in seminarji skrbijo, da redno obnavljamo svoje znanje. Obenem pa krepimo tudi ekipno delo, katero tudi doda svoj prispevek k uspešno zaključenim intervencijam. Ob predhodnih najavah sprejmemo tudi skupine obiskovalcev, katere bi si želel ogledati našo gasilsko enoto. Na ta način dajem delček v mozaik ozaveščanja ljudi o gasilski preventivi in o poznavanju gasilskega dela. V kolikor nam čas v 12 urnem delovniku dopušča, ga izkoristimo tudi za fizično pripravljenost.
Foto: IVK Varensvet
Se tehnike bojevanja z ognjem z leti spreminjajo, nadgrajujejo? Kako gasilci ostanete v stiku z najnovejšimi trendi?
Taktika posredovanja se tekom let spreminja. Tako kot se je spremenila gradnja objektov, materiali ki se uporabljajo za bodisi za zidavo, opremljanje ali izdelavo, tako se je tekom let spremenilo tudi naše posredovanje. Na tržišče prihaja nova, sodobnejša oprema, s katero se lahko stvari lotevamo na drugačne načine. Res pa je, da je v množici ponudbe potrebno trezno pretehtati kaj je uporabno za naše delo in kaj ni. Gasilci redno obiskujemo dopolnilna in permanentna usposabljanja za poklicne gasilce, katera potekajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu. Skladno z načrtom usposabljanja za poklicne gasilce, katerega predpiše Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, moramo gasilci svoja specialna znanja obnavljati na določeno obdobje. Na tak način ostajamo v stiku s pravilnimi postopki in novitetami na različnih področjih. Obenem veliko stvari preizkusimo tudi na internih usposabljanjih. Veliko je tudi idej, ki se porodijo tekom kakšnih intervencij. Zato jih z veseljem preizkušamo na rednih dnevnih vajah. Na ta način pridobivamo dragocene izkušnje o obnašanju opreme ter orodja. Saj na takšen način lahko ob realni intervenciji delujemo še bolj učinkovito. Poizkušamo biti prisotni tudi v tujini, na različnih seminarjih, izobraževanjih ter na tak način predstavljati naše dobro ime drugje in obenem pridobivati izkušnje ter nova znanja od drugih gasilskih kolegov.
Kaj konkretno se je spremenilo? Primer: če so se še leta nazaj gašenja požarov v stavbah lotevali od zunaj, saj so bile naprave za zaščito dihal redkost, je danes taktika popolnoma drugačna. Danes se stremi k temu, da napadalna skupina čim prej vstopi v prostor, najde žarišče požara in ga na licu mesta omeji oz. pogasi. To je le en primer malega področja, na katerem posredujemo gasilci. Tudi količina porabljene vode se je spremenila, saj nam današnji ročniki omogočajo nastavitev tako pretokov vode, kot tudi razpršenosti vode. Kar pomeni da lahko boljši učinek gašenja dosežemo z bistveno manj porabljene vode (kar posledično pomeni tudi manj vode, ki bo stekla po objektu). A nikakor pa ne smemo pričakovati, da za gašenjem ne bo ostalo nobene vode. To žal v teh okoliščinah nikakor ni mogoče.
Foto: IVK Varensvet
Odlična fizična pripravljenost je za gasilca ključnega pomena. Kako jo pridobite in vzdržujete?
Gasilec mora že ob vstopu v gasilsko enoto pokazati določeno mero fizične pripravljenosti, saj ga čakajo vstopni testi. Prav tako se fizična pripravljenost redno preizkuša tudi tekom polletnega šolanja za poklicnega gasilca v Izobraževalnem centru zaščite in reševanj na Igu. Skozi celotno nadaljnjo pot nas čaka 1x letno fizično testiranje, kjer je potrebno določene veščine in vaje narediti v zadovoljivi normi. Kako gasilec poskrbi, da ostaja v dobri kondiciji, je prepuščeno posamezniku. V naši gasilski enoti imamo na voljo popolnoma opremljen fitnes, kateri definitivno pomaga na tej poti. Prav tako nam je na voljo uporaba plavalnega bazena na Fakulteti za Šport Ljubljana. Gasilci smo običajno precej aktivni ljudje, ki tudi v svojem zasebnem življenju radi kolesarimo, tečemo, hodimo v hribe, se ukvarjamo z borilnimi veščinami ali s kakšnim drugim športom. Vsi se zavedamo, da dobra fizična pripravljenost zmanjša tako možnost poškodb na delovnem mestu, katerih si prav noben od nas ne želi. Obenem pa dobra fizična pripravljenost poskrbi za boljše vsakdanje počutje, več energije in lažje spopadanje z obveznostmi in nalogami, s katerimi se srečujemo tako v poklicnem kot osebnem življenju. Vse zgoraj našteto nam daje dobre pogoje, da nam bo tudi v tretjem življenjskem obdobju naše telo dobro služilo.
Kako ocenjujete delovanje prostovoljnih gasilskih društev? Kako ključno vlogo igrajo pri intervencijah?
Na območju Mestne občine Ljubljana, poleg Gasilske brigade Ljubljana, javno gasilsko službo sestavlja še 35 prostovoljnih gasilskih društev. Kot celota vsi skupaj sestavljamo močan mehanizem pomoči našim občanom v primeru vsakodnevnih interventnih dogodkov. Vsi se zavedamo da ima prav vsak član omenjenih organizacij v sistemu svojo vlogo in prav vsak jo mora oddelati odlično, da bomo na koncu zadovoljni z razpletom interventnega dogodka. Gasilska brigada Ljubljana (v nadaljevanju GBL) znotraj MO Ljubljana posreduje na vseh interventnih dogodkih. Prostovoljna gasilska društva (v nadaljevanju PGD) pa imajo MO Ljubljana razdeljeno na 35 območij in posredujejo primarno v primeru požarnega interventnega dogodka na svojem območju v skladu z načrtom alarmiranja, katerega sprejme MO Ljubljana. Vsak, tako GBL kot PGD, ima prednosti in slabosti. GBL se na interventni dogodek odzove z izvozom v 1 minuti, a nas do bolj oddaljenih krajev dogodka čaka 7-10 minutna interventna vožnja. PGD se na interventni dogodek odzovejo povprečno v 5-7 minutah, a imajo do samega mesta dogodka krajši dostopni čas, saj se lokacija nahaja v njihovi neposredni soseščini. Tako lahko, ob sodelovanju obeh vej gasilske službe, občanom zagotovimo najboljšo možno pomoč. Sodelovanje PGD s poklicnimi gasilci je v Ljubljani na visoki ravni, saj se že zelo dolgo zavedamo da en brez drugega ne moremo. To se vsakokrat dokaže pri obsežnejših in dolgotrajnejših dogodkih. K sodelovanju pripomore tudi to, da kar nekaj članov PGD službuje tudi v GBL. Na ta način poizkušamo znanje in izkušnje tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev prenašati znotraj obeh služb v obliki skupnih usposabljanj, seminarjev, posvetov. Vsakršno poznavanje ekip med seboj se izkaže za dobrodošlo pri interventnem dogodku, kjer se stvari odvijajo hitro in lahko včasih celo v naprej predvidevaš reakcije ali odločitve posameznega vodje intervencije.
V primeru dogodkov, ki spadajo v naloge širšega pomena (prometne nesreče, reševanje na vodi in iz vode, nezgode z nevarnimi snovmi, reševanje iz višin in globin) posreduje GBL. V kolikor pa bi se omenjeni dogodki zgodili v večjem obsegu (večje število poškodovanih, udeleženih) pa po presoji in odločitvi vodje intervencije na dogodkih posredujejo tudi posamezna PGD. Znotraj posameznih PGD so se že leta nazaj vzpostavili zametki načrtovanja dodatnih specialnih nalog. Zato se intenzivneje zadnjih 5 let s strani Gasilske zveze Ljubljana operativnim članom in članicam omogoča pridobivanje in obnavljanje znanja tudi s področij, na katerih matično PGD primerno ne posreduje, a imajo v svojem operativnem sestavu določeno opremo (npr. modul Reševanje ob prometnih nesrečah, modul Vlamljanje v prostor, modul Reševanje iz vode, modul Interventno prekrivanje streh, modul Prva nujna medicinska pomoč,…).
Iz zgoraj navedenega lahko brez oklevanja razberemo, da imajo prostovoljna gasilska društva, tako v Ljubljani, kot tudi v vseh ostalih okoljih, veliko vlogo v sistemu zaščite in reševanja posamezne občine. Gasilska dejavnost je fizično delo, katerega večinoma opravljamo z lastnimi rokami in s pomočjo določenega orodja. Človeško telo pa je pri svojem časovnem delovanju omejeno. Tega se moramo zavedati vsi, saj brez množice gasilcev in gasilk, ki se bodo lahko menjavali pri opravljanju nalog, brez da trpi kvaliteta opravljenega dela, interventni dogodek ne more biti uspešno zaključen. In le delovanje z roko v roki s poklicnimi strukturami, tako v mirodobnem kot v intervencijskem času, je pravilna vizija za delo v prihodnje.
Opišite potek dela ob prihodu na kraj požara? Kako ocenite situacijo in kako se nato lotite reševanja in gašenja, kaj so prioritete?
Potek aktivnosti na kraju požara se delno razlikuje glede na to, za kako zahteven in obsežen požar gre. Delno to izvemo že ob prijavi dogodka. Včasih so podatki o dogodku bolj podrobni, včasih pa zelo skopi. Vsekakor se dispečer potrudi, da od prijavitelja izvleče čim več pomembnih informacij. Za gasilce so to predvsem informacije kot so kaj gori (npr. zabojnik za smeti, vrtna lopa, hiša, stanovanje v bloku, šola, vrtec, hotel, garažna hiša,…) in kako obsežen je požar (npr. gori le en prostor v stanovanju, ogenj je že viden zunaj objekta, celoten objekt je v ognju, ogenj je viden že na strehi objekta,…). Že od teh dveh podatkov je odvisno zelo veliko nadaljnjih odločitev. Kako obsežna bo ekipa, ki bo odšla na interventni dogodek in ali bo potrebno na lokacijo napotiti še kakšno dodatno specialno tehniko (npr. prisotnost nevarnih snovi če gre za požar v industriji, priklopnih za prezračevanje v primeru požara v garažni hiši,…) ali celo dodatne službe. Več informacij kot jih vodja intervencije ima ob prijavi, o več možnih scenarijih lahko razmišlja že med vožnjo na kraj dogodka in hitreje bo lahko porazdelil prve naloge za delo. V primeru požara se ekipe gasilcev že med vožnjo opremijo z izolirnimi dihalnimi aparati, brez katerih na takšnih dogodkih praktično ne posredujemo in z dodatni gasilski opremo, ki se nahaja v kabini vozila (termovizijska kamera, delovne in reševalne vrvi, reševalna kapuca,…). Ko prispemo na kraj dogodka se začne postopek ogleda objekta in ocena situacije. Ta faza običajno civilno prebivalstvo, ki nas gleda od strani, najbolj zmoti. Kajti za laika izgleda kot da gasilci ne delajo nič in stojijo med tem ko gori. Žal ta opazka ni ravno na mestu. Vodja intervencije mora (po potrebi, če gre za obsežnejši požar, skupaj s svojimi pomočniki) opraviti zelo dober ogled situacije in objekta, kajti le tako bo lahko sprejel dobre odločitve in kvalitetno razdelil naloge gasilcem. Zavedati se moramo, da smo običajno gasilci v nekaterih objektih prvič in ne poznamo vseh vitalnih delov stavbe na pamet. Za nas so vitalni deli glavna omarica za elektriko, glavna požarna pipa, mesto za upravljanje z ventilacijo, gasilski dvižni vod (v kolikor ga objekt ima), podatki o morebitnih požarnih sektorjih v objektih, aktivnih ali pasivnih mehanizmih požarne zaščite v objektih. Prav tako nas zanima podatek ali je kdo ostal ujet v objektu in seveda kje obstaja najhitrejša pot do mesta, kjer je nastal požar. Veliko od naštetega mora vodja dobro preceniti preden začnemo z delom. Kajti ko so enkrat od vozil potegnjene cevi in se delo začne izvajati, nikakor ni več možnosti za premik tehnike, ker bi se čez pol ure izkazalo da bi bila drugačna postavitev boljša. Naloge gasilcev ob gašenju požara so gašenje, reševanje, preiskovanje, v kasnejši fazi tudi prezračevanje. Da te naloge lahko dobro opravimo, pa je potrebno dosledno izvajanje zadanih ukazov s strani vodje intervencije. Na podlagi ocene vodje in obsežnosti požara, se v notranjost objekta pošlje večje število gasilcev, ki so razporejeni v gasilske skupine. Prav tako se začnejo odvijati aktivnosti zunaj samega objekta (npr. postavljanje cevovodov, postavitev in aktivno delo z avtolestvijo, vzpostavitev dobave vode, v kolikor vemo da bo šlo za dolgotrajnejši in obsežnejši požar, vzpostavitev sprejemnega mesta, kjer se bodo zglasile dodatne gasilske enote ki bodo prihitele na pomoč, vzpostavitev poveljniškega mesta,…). Kako široko se bo vzpostavil sistem je odvisno od obsežnosti požara. Običajno gasilske skupine, ki delujejo znotraj objekta istočasno gasijo in preiskujejo (razen če ni bilo z izrecnim ukazom rečeno drugače). V primeru, da skupina naleti na pogrešano osebo ali osebo ki je ostala ujeta v objektu, je prioriteta reševanje človeškega življenja. Nato pa se nadaljuje delo gašenja in preiskovanja. Napredovanje po objektu poteka kar se da hitro a obenem še vedno varno, saj se želi čim hitreje požar omejiti in s tem preprečiti nadaljnjo škodo. Pomembno je, da gasilci požar ujamemo pred fazo popolnoma razvitega požara, ko ogenj zajame vse kar je gorljivega v prostoru. En del pri tem uspehu lahko zagotovimo gasilci, s svojim hitrim odzivom in delom. A velik del k uspehu lahko pripomore prav vsak od nas, ki požar opazi in ne okleva s klicem na številko 112. Včasih je čas, ko je požar prešel v razvito fazo, znašal med 10-15 minutami od nastanka, saj so se v prostoru nahajali predvsem naravni materiali (npr. kamen, les, usnje, bombaž,…). Danes, ko se v naših prostorih nahaja precej umetnih materialov, ki gorijo precej bolje od naravnih, pa ta čas znaša v povprečju 5 minut. Zato v kolikor kdorkoli opazi požar, ogenj, ki ni pod nadzorom, naj o tem nemudoma obvesti številko 112, poda dobre informacije in gasilci bomo le na tak način lahko opravili delo dobro.
Kako ocenjujete proces usposabljanja za delo? Menite, da Vas ustrezno pripravi na izvajanje dolžnosti, ali pa ste zares pripravljeni šele po dobri meri pridobljenih izkušenj?
Vsak kandidat za poklicnega gasilca mora, za pridobitev naziva Poklicni gasilce, opraviti polletno šolanje v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Nosilec usposabljanja je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Usposabljanje se začne vsako koledarsko leto, v prvih dneh meseca januarja in zaključi ob koncu meseca junija. Med usposabljanjem vsak kandidat pridobi osnovno znanje o vseh nalogah in veščinah, katere bo opravljal tekom svojega poklica. Zakaj pišem osnovno znanje? Zato ker se uporaba pridobljenega znanja zelo spreminja glede na okoliščine v katerih si ga kdaj na intervenciji primoran uporabiti. Nemogoče je v šolanje vključiti vse situacije, s katerimi se nato lahko srečaš na terenu. Je pa zelo pomembno, da je osnovno znanje dobro, da so osnovne veščine in standardni operativni postopki osvojeni. Kajti le z dobro podlago boš lahko nato kdaj pa kdaj na terenu tudi dodal še kanček improvizacije ter izziv uspešno rešil.
Glede na zelo hiter razvoj novih materialov, novih vozil in nove tehnologije se tudi gasilstvo dnevno srečuje z novimi stvarmi na terenu. In vsekakor bo potrebno v prihodnje usmeriti kar nekaj energije v to, kako bomo lahko ostajali v koraku s časom, če se bo ta intenziteta še stopnjevala. Upam si trditi, da gasilsko delo zajema enega od najbolj pestrih naborov nalog in dolžnosti, na katere se moramo ob interventnem dogodku zelo hitro odzvati in tudi znati posredovati. Tudi oprema, katero uporabimo za posamezen tip intervencije je popolnoma različna (npr. voda in cevi za gašenje požara, hidravlično orodje za prometno nesrečo, vrvna tehnika za reševanje z višine, potapljaški komplet za reševanje iz vode,…). Zato se bojim, da bo obdobje pol leta, v katerem sedaj poteka šolanje za poklicnega gasilce, v prihodnje prekratko, za kvalitetno podajanje osnovnega znanja na vseh področjih, na katerih deluje gasilec.
Ko kandidat za poklicnega gasilca uspešno zaključi šolanje, postane enakovredni član ekipi matične gasilske enote. Vsaka opravljena intervencija ti doda košček samozavesti, košček znanja in košček odločnosti, da delaš stvari prav. Izkušnje absolutno dodajo tisto piko na i. Sploh takšne, ki niso vsakdanje, ki jih ne more ponazoriti nobeno usposabljanje. Vsak takšen dogodek je zlata vreden, zato sem osebno zagovornik analiz in predstavitev dobre prakse, da se od nevsakdanjih dogodkov lahko kaj naučimo vsi in smo na tak način še bolje pripravljeni na dan, ko se bo morebiti podoben dogodek zgodil npr. meni.
Klemen Lenart Pucihar E: info@varensvet.si
