Strokovni posvet na temo silobrana – 15. 05. 2024 (VARENSVET)

0

V organizaciji IVK Inštituta za varnostno kulturo in Slovenskega združenja za varen svet je bil dne, 15. 05. 2024 uspešno izveden strokovni posvet na temo Silobrana in preventivnega dela policije. Gostitelj dogodka je bila Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru.

Udeležence, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano so nagovorili:

  • g. Andrej Kovačič, predstavnik IVK Inštituta za varnostno kulturo in predsednik Slovenskega združenja za varen svet
  • doc. dr. Maja Modic, prodekanica Fakultete za varnostne vede Univerza v Mariboru
  • g. Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja

Foto: IVK/Varensvet

V nadaljevanju je predavanje na temo novega razmisleka pri obravnavi silobrana predstavil Rado Krušič, mojster borilnih veščin, tekmovalec in trener v judu in karateju. Borilni ekspert je v svoji predstavitvi zelo nazorno podal kaj se med golorokim spopadom zares dogaja.  Načelni silobranski instituti,  s katerimi pri presoji silobrana oziroma prekoračenega silobrana, presoja pravna stroka, institut istočasnosti, institut  enakega z enakim, idr. za presojo niso ustrezni, kajti istočasnost napada in obrambe že po definiciji ne more obstajati. Če naj bi bila obramba, potem je predhodno moral biti napad. Istočasnost bi lahko obstajala le, če bi branilec anticipiral napad in bi se za protinapad odločil drobec sekunde pred napadalcem. Po preteku reakcijskega časa  bi napadalec in branilec štartala istočasno. To pa so že sposobnosti, ki jih večinoma posedujejo le v borilnih veščinah izurjeni borci.

Tudi drugi institut, uporabe napadu enakovrednih obramb, branilcu ni mogoče zapovedati, kajti v času napada branilec ni nujno v položaju, ko bi takšen protiudarec lahko izpeljal.  Niti ni jasno, če branilčev gibalni repertoar s takšno obrambno tehniko sploh razpolaga.

V nadaljevanju je povabljeni predavatelj pojasnil še izsledke borilne in psihološke stroke in podal trditev, da gre pri napadalcu in pri branilcu za različni izhodišči spopada. Odločitev za napad je v rokah napadalca, ki je imel pred odločitvijo za napad dovolj časa, da bi se lahko zavedal nepravnosti svojega početja.  Branilec na drugi strani,  niti časa, niti možnosti za izognitev spopadu ni imel.  V spopad je bil pahnjen in je lahko odreagiral le na
instinktivni ravni. V stanju nenadnega visokega stresa Avtonomni živčni sistem (AŽS) napadenega namreč prevzame nadzor nad obrambo. Procesiranje zavestnega dela možganov zamenja instinktivni aparat (simpatično živčevje), ki nadzira spopad, vse dokler AŽS ne presodi, da grožnja za napadenega ali za šibkejše, ki jih branilec
brani, ni izgubila svojega potenciala. Temeljitejše razlage omenjenih dogajanj si lahko pogledate skozi polivagalno teorijo.

Po mnenju borilnega izvedenca visoko stresni silobran ni pravni institut, ampak je naravno zakonski postulat, zato ga justica nima kompetenc presojati, lahko ga le, tudi s pomočjo sodnih izvedencev, prepozna.  Odgovornost za spopad in za morebitne posledice, tudi za posledice t. i. prekoračenega silobrana, naj justica išče pri napadalcu, ki kot že rečeno, je imel čas za razumsko presojo in za odločitev za napad.

Ob zaključku je Rado Krušič še predlagal široko večdisciplinarno javno razpravo in izoblikovanje ustreznejših silobranskih členov v KZ.

Foto: IVK/Varensvet

Po uvodnem predavanju je potekala OKROGLA MIZA z naslovom: SILOBRAN – teorija in realnost, ki jo je moderiral g. Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja.

Razpravljavci na okrogli mizi so bili:

  • g. Janez Stušek, odvetnik in nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije SOVA in mojster karateja
  • mag. Darko Filiput, mojster borilnih veščin Tae Kwon-do, Budokai – Antiteror in Kickboxing, sodni izvedenec za borilne veščine, imenovan s strani Ministrstva za Pravosodje RS
  • doc. dr. Miroslav Žaberl, docent kazenskega prava na Fakulteti za varnostne vede, mojster borilnih veščin, sodni izvedenec za posege v človekove pravice in omejevanje človekovih pravic pri uporabi pooblastil in prisilnih sredstev policije in drugih represivnih organov
  • g. Kamil Fras, pravosodni policist in mojster borilnih veščin, URSIKS

Foto: IVK/Varensvet

Priznani strokovnjaki so vsak iz svojega zornega kota in strokovnega področja odgovorili na odprta vprašanja in dileme, ki so povezane s področjem silobrana, ter si bili enotni, da je potrebno na tem področju narediti določene pravne dopolnitve. Prispevek z razprave na okrogli mizi bo objavljen v septembrski števili revije Nacionalna varnost.

Foto: IVK/Varensvet

V zadnjem delu posveta sta Matjaž Mravlja in Janez Jona Vene iz Policijske akademije predstavila še preventivno delo Policije.

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.