Slovenska vojska

0

Slovenska vojska je omenjena v Zakonu o obrambi kot glavna institucija, ki zagotavlja vojaško obrambo države. Skupaj s civilno obrambo tvorita celoto obrambnega sistema Republike Slovenije (Zakon o obrambi [ZObr-UPB1], 2004).

Kot navaja 5. člen Zakona o obrambi, se vojaška obramba smatra kot obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska samostojno ali skupaj z zavezniškimi vojskami (ZObr-UPB1, 2004).

O Slovenski vojski kot jo poznamo danes lahko govorimo od leta 1994, ko se je takratna Teritorialna obramba preimenovala v Slovensko vojsko (Slovenska vojska praznuje: dvajset let ponosni nase, 2011).

Naloge slovenske vojske

Naloge Slovenske vojske opredeljuje Zakon o obrambi v 37. členu. Slovenska vojska (ZObr-UPB1, 2004):

  • izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;
  • zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;
  • ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo;
  • ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju;
  • izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.

Poleg bistvenih nalog pa ima Slovenska vojska tudi poslanstvo, da v sodelovanju z zavezniki (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. b.):

  • izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije;
  • odvrne vojaško agresijo na Republiko Slovenijo;
  • vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju Republike Slovenije ter
    prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti.

slovenska vojskFoto: Slovenska vojska

Načela opravljanja vojaške službe

Zakon o opravljanju službe v Slovenski vojski navaja načela, ki se jih more vsak zaposleni v Slovenski vojski držati in se po njih ravnati. Ta načela so (Zakon o službi v Slovenski vojski [ZSSloV], 2007):

  • načelo pripadnosti;
  • načelo častnega ravnanja;
  • načelo varstva mladoletnih;
  • načeli enostarešinstva in subordinacije;
  • spoštovanje vojaške discipline;
  • utrjevanje tovarištva;
  • skrb za podrejene;
  • načelo strokovnosti;
  • načelo dobrega gospodarja;
  • načelo tajnosti;
  • načelo enakopravne dostopnosti;
  • načelo prepovedi političnega delovanja;
  • načelo ekološke ozaveščenosti in
  • načelo prepovedi izražanja intimnih čustvenih razmerij.

Oblike sodelovanja s slovensko vojsko

Posameznik ima možnost sodelovanja s Slovensko vojsko kot (Slovenska vojska, n. d. c.):

  • poklicni vojak (pripadnik stalne sestave)
  • pogodbeni rezervist (pripadnik rezervne sestave)
  • vojak prostovoljec
  • štipendist

Slovensko vojsko sestavljajo pripadniki stalne sestave oz. poklicni pripadniki Slovenske vojske ter rezervna sestava državljanov, ki so na podlagi prostovoljne odločitve z Ministrstvom za obrambo sklenili pogodbo o opravljanju službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. b.).
Pogodbeni rezervisti (rezervna sestava) so lahko med trajanjem pogodbe s Slovensko vojsko vpoklicani na opravljanje vojaške službe v miru doma ali v tujini. V tem času prenehajo opravljati delo pri svojem delodajalcu, pogodba o zaposlitvi pa ne preneha veljati (Slovenska vojska, n. d. a.).

N tabela

Možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka je Slovenska vojska državljanom ponudila po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka. Posameznik se kot vojak prostovoljec prostovoljno odloči, da bo služil vojaški rok, ki traja dobre tri mesece. Po opravljenem usposabljanju se lahko posameznik zaposli v Slovenski vojski kot poklicni pripadnik ali kot pripadnik rezervne sestave, seveda če je uspešno opravil usposabljanje in izpolnjuje še nekatere druge pogoje (Slovenska vojska, n. d. b.).

Slovenska vojska nudi možnost finančne pomoči vsem posameznikom, ki se odločijo, da se bodo po opravljenem študiju zaposlili v Slovenski vojski kot poklicni pripadniki ali pripadniki rezerve sestave. Tako ima posameznik oz. štipendist zagotovljeno zaposlitev, če uspešno in redno konča srednjo šolo ali študij (Slovenska vojska, n. d. d.).

slovenska vojskaFoto: Slovenska vojska

Struktura slovenske vojske

Slovenska vojska je organizirana brez delitve na zvrsti, obsega pa devet rodov (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. d.): 

  • pehoto;
  • oklepne enote;
  • letalstvo;
  • pomorstvo;
  • artilerijo;
  • zračno obrambo;
  • inženirstvo;
  • jedrsko-radiološko-kemično-biološko obrambo in
    zveze.

Vrste sil

Glede na vlogo v bojnem delovanju se sile Slovenske vojske delijo na (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. d):

  • sile za bojevanje,
  • sile za bojno podporo,
  • sile za zagotovitev delovanja in
  • sile za podporo poveljevanja.

Glede na sposobnost premeščanja se sile Slovenske vojske delijo na (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. d):

  • premestljive sile in
  • nepremestljive sile.

Glede na stopnjo pripravljenosti so sile Slovenske razvrščene v tri skupine (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. d):

  • sile visoke stopnje pripravljenosti (2 – 90 dni)
  • sile nizke stopnje pripravljenosti (91 – 180 dni) in
  • sile z daljšim časom vzpostavitve pripravljenosti za delovanje (več kot 365 dni).

slovenska vojskaFoto: Slovenska vojska

Oborožitev in oprema

Oborožitev Slovenske vojske se deli na (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. c):

  •  osebno premo;
  • lahko in pehotno oborožitev;
  • bojna vozila;
  • artilerijo in zračno obrambo;
  • logistiko in inženirstvo;
  • opremo za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo;
  • letala in helikopterje;
  • mornariško opremo in plovila ter
  • elektronsko in komunikacijsko opremo.

Mednarodno sodelovanje

Pomembna prelomnica  za Slovensko vojsko je bil vstop v NATO (Severnoatlantsko zavezništvo) leta 2004, ko je postala polnopravna članica NATA.

S tem vstopom je Slovenska vojska samo še podkrepila sodelovanje pri podpori mednarodnega miru. Tako deluje v mirovnih in humanitarnih operacijah.

Mednarodne operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske (Ministrstvo za obrambo Slovenska vojska, n. d. a):

  • Kosovo;
  • Afganistan;
  • Libanon;
  • Sirija;
  • Bosna in Hercegovina;
  • Makedonija;
  • Srbija in
  • Mali.

 Zakonodaja

Delovanje Slovenske vojske je tesno povezano z različnimi zakoni in predpisi. Organiziranost in delovanje Slovenske vojske ter obnašanje pripadnikov le te je opredeljeno v naslednjih zakonih (Republika Slovenija Ministrstvo za obrambo, n. d. a):

  • Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD);
  • Zakon o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2007 (ZZSR);
  • Zakon o obrambi (ZObr);
  • Zakon o materialni dolžnosti (ZMatD);
  • Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 (ZITRPSV) in
    Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV).

Državni prazniki v Sloveniji

V Sloveniji imamo kar nekaj državnih praznikov, ki so neposredno ali posredno povezani s Slovensko vojsko. Zadnji tak je bil sprejet letos, in sicer dan suverenosti.

Državni prazniki (Republika Slovenija Vlada Republike Slovenije, n. d. b):

  • 27. april – dan upora proti okupatorju;
  • 25. junij – dan državnosti;
  • 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni;
  • 15. september – dan vrnitve Primorske k matični domovini;
  • 25. oktober – dan suverenosti;
  • 23. november – dan Rudolfa Maistra in
  • 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Viri

Avtor: Luka Kozar        E: info@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.