Svojo kariero v policijskih vrstah ste začeli, kot miličnik oz. policist na območni policijski postaji. Kako to, da ste se odločili za tovrstni poklic?
Poklic policista ali kriminalista je predvsem zelo dinamičen. Samo veliko interdisciplinarnega znanja ti omogoča, da si pri tem poklicu uspešen. Veliko večino svoje poklicne kariere sem se ukvarjal z odkrivanjem in preiskovanjem različnih oblik kriminalitete. In ravno ta dinamika, vedno novi izzivi in nenehno iskanje novih pristopov pri preiskovanju in sedaj vodenju so razlogi, da se večino časa ukvarjam s tem lepim poklicem.
Na Dnevu slovenskega zasebnega varovanja v mesecu novembru 2015 ste predstavili referat o sodelovanju med zasebnim varnostnim podjetjem (imetniki licence) in policijsko enoto. Predstavili ste ugotovitve, kako in če protokol o medsebojnem sodelovanju daje ustrezno osnovo za poglobljeno sodelovanje zasebno varnostnega subjekta in policijske enote. Ali nam lahko predstavite ugotovitve, do katerih ste prišli?
Pri analizi različnih strateških dokumentov in protokola o sodelovanju med zbornico in policijo ugotavljam, da le ti predstavljajo ustrezno podlago za neposredno operativno sodelovanje med recimo policijsko enoto in zasebno varnostnim podjetjem, ki deluje v nekem okolju. V nadaljevanju pa bo potreben dodatni napor in iskanje skupnih rešitev v segmentu bolj učinkovitega sodelovanja pri izvajanju neposrednih nalog.
Ugotavljam, da je sodelovanje intenzivno takrat, ko oba subjekta prepoznata konkretno obojestransko korist. To pa je do neke mere problematično, saj bi moralo sodelovanje temeljiti na visoki stopnji profesionalnosti že v fazi ocen ogroženosti, skupnega načrtovanja, izvajanja in nadziranja usklajenih nalog v sferi preprečevanja deviantnosti.
Ker je torej sodelovanje odvisno od momenta prepoznane koristi je usklajeno delovanje prevečkrat stihijsko in kot odziv na že izvršeno kaznivo ravnanje (kaznivo dejanje, prekršek). Tu pa se soočamo z ocenjevanjem koristnika varnostnih uslug, ki upravičeno pričakuje visoko stopnjo profesionalnosti, ki mora vključevati vse strokovne parametre vodenja in izvajanja varnostnih nalog, ki so pomembni za zakonito, strokovno in učinkovito reagiranje na varnostne pojave.
Na podlagi v referatu opisanih primerov dobrih praks , ocen nekaterih vodij v vrstah policije in zasebno varnostnih podjetij, pregledov načrtov delovanja ob določenih varnostnih dogodkih, periodičnih premoženjskih kaznivih dejanj je mogoče trditi, da samo konstantno operativno sodelovanje med varnostnimi menedžerji in predstojniki policijskih enot omogoča učinkovitejše delo neposrednih izvajalcev nalog.
Od koga je po vašem mnenju odvisna učinkovitost sodelovanja med zasebno-varnostnim podjetjem in policijsko enoto, in kakšno vlogo imajo pri tem direktorji policijskih uprav oz komandirji policijskih postaj?
Odgovornost za izboljšanje stanja sodelovanja je predvsem na predstojnikih operativnih policijskih enot in odgovornih (praviloma varnostni menedžer) v družbah za zasebno varovanje. Vloga vodij je v izdelavi načrtov sodelovanja, na operativcih pa je dolžnost, da dogovorjene oblike sodelovanja izvajajo.
Kako sodelovanje med zasebno-varnostnim podjetjem in policijsko enoto lahko konkretno poteka v praksi, in kakšne so vaše izkušnje na območju Gorenjske regije?
Izjemnega pomena je način delovanja, kjer se sodelovanje po prepoznavni obojestranski koristi ne zaključi, kot odziv na že izvršeno kaznivo dejanje, ampak, da se z formaliziranjem sodelovanja zagotovi stalna izmenjava operativnih podatkov (kot so primeroma: porast določene vrste kaznivih dejanj, modus operandi, konkretni podatki o storilcih in vozilih, o varnostnih tveganjih in prognozah nadaljnjega izvrševanja, izkušnje in predlogi za preprečevalne ukrepe, nadzor nad izvajanjem dogovorjenih nalog, itd). Periodično formaliziranje sodelovanja z jasnimi vsebinami, določitvijo nosilcev in roki za izvršitev ter nadzorom nad dogovorjenim, je jamstvo za profesionalno sodelovanje, ki pripelje k usklajenemu delovanju predvsem v sferi preprečevanja.
Katera so tista kazniva dejanja, ki so v zadnjem času najbolj pereča v Gorenjski regiji?
Področja, kjer je zaznana velika obremenjenost z številom kaznivih dejanj in so prepoznane možnosti učinkovitega sodelovanja, je vsekakor področje premoženjskih kaznivih dejanj. V tem segmentu policijska statistika izkazuje relativno visoko številko izvršenih primerov in nizko stopnjo odkritosti storilcev. Značilnost Gorenjske regije je trenutno v tem, da ima državna policija resnično premalo kadra in na drugi strani deluje v tej regiji preko 30 zasebno varnostnih subjektov, ki so številčno dokaj močni. In ravno v tem je mogoče prepoznati korist za doseganje dobrega stanja varnosti. Če se bomo zavedali soodvisnosti in prepoznali potrebo po usklajenem delovanju in načrtovali ter nato izvajali prave ukrepe, bomo v bodoče tudi bolj uspešni.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
