Zaposleni ste na OŠ Vodmat Ljubljana kot svetovalna delavka. Ali nam lahko zaupate kaj je bilo odločilno, da ste se odločili za ta poklic oziroma za delo v osnovni šoli?
Delo z otroki, mladostniki mi je že od nekdaj pomenilo svojevrsten izziv. Otroške duše so tako iskrene, pristne, radovedne, ustvarjalne, hkrati pa tako ranljive in senzibilne.
Vsak, ki se odloči za delo z ljudmi, predvsem pa za delo z otroki, mora biti občutljiv za vsakega posameznika posebej. Tako za tistega, ki s svojim vedenjem glasno opozarja okolico na to, da potrebuje več pozornosti, kot tudi za vase zaprtega učenca, ki se skriva v svoji klopi, ki ne upa izraziti svojega mnenja in ki dobi solze v oči, ko njegova ocena ne zadosti pričakovanjem. Sama si prizadevam, da bi skupaj s sodelavci ustvarili za vsakega posameznika okolje, kjer bi se počutil varnega in sprejetega, kjer bi učence opremili z osnovnimi socialnimi veščinami, vrednotami, občutkom lastne vrednosti ter odgovornosti za svoja dejanja.
Med delovnimi nalogami, ki jih opravljate, ste zadolženi tudi za področje varnosti na šoli, kar je zelo spodbudno, da ima vodstvo šole na operativnem nivoju osebo, še posebej zadolženo za področje celovite varnosti? Ali nam lahko opišete, katere so vaše naloge na tem področju?
Na področju vzpostavljanja ustrezne varnostne politike imava obe šolski svetovalni delavki nedvomno pomembno vlogo. Vsaka šola s svojo organizacijo, z medosebnimi odnosi, s šolsko kulturo, klimo, kakovostjo šole kot socialne skupnosti pomembno vpliva na počutje oz. vedenje učencev in vseh drugih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Zato moja vloga ni zgolj individualno in kurativno orientirana oz. omejena na neposredno delo z učenci z učnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami. Zelo pomembno je preventivno delovanje tako na področju dela z učenci, kot tudi s starši in strokovnimi delavci šole. Vsako leto v sodelovanju s številnimi zunanjimi ustanovami za učence vseh starosti organiziram vrsto preventivnih delavnic oz. aktivnosti s področja prometne varnosti, varnosti na spletu, zdrave in varne spolnosti, ozaveščanja o negativnih učinkih vseh vrst zasvojenosti, spodbujanja spoštljivih, strpnih medosebnih odnosov, učenja socialnih veščin, spretnosti reševanja konfliktov, spoprijemanja s stresom in učenja asertivnosti. S pogovori z učenci o različnih temah tako na ravni oddelka kot tudi s posamezniki si prizadevam, da bi učenci v meni prepoznali zaupnika, osebo, ki ji bo učenec zaupal svoje težave, tudi v primeru, ko je žrtev medvrstniškega nasilja ali pa le opazovalec.
Veliko pozornosti v svojem delovanju posvečam tudi izobraževanju in svetovanju učiteljem in staršem pri uporabi ustreznih strategij dela in ravnanja, vodenja učno ali vedenjsko zahtevnih otrok oz. oddelkov, načinov iskanja afirmacij pri vsakem otroku. Ključnega pomena se mi zdi tudi opremiti učitelje, druge strokovne delavce in starše s tem, kako prepoznati znamenja medvrstniškega nasilja in učinkovito ukrepati ob pojavu le tega. Zato smo v lanskem šolskem letu za starše in strokovne delavce organizirali izobraževanje na temo medvrstniškega nasilja, prepoznavanja in učinkovitega ukrepanja ob pojavu le tega ter izobraževanje o varni rabi interneta ter uporabi socialnih omrežij. Žal pa so tovrstna predavanja s strani staršev zelo slabo obiskana.
Vrsto let sem tudi vodja šolskega tima Zdrava šola, koordinatorica projekta Prostovoljstvo je zakon, članica šolskega tima mediatorjev in mentorica vrstniških mediatorjev. Vse te aktivnosti so pomemben kamenček v mozaiku naših prizadevanj po vzpostavitvi varnega okolja, kjer bo vsak posameznik doživljal občutek telesne varnosti in emocionalne stabilnosti ter brez strahu lahko izrazil svoje mnenje, želje in pokazal svoje znanje.
K celovitemu, sistematičnemu in učinkovitemu pristopu na področju zagotavljanja ustrezne varnostne politike na šoli pa sodijo tudi interni protokoli in dokumenti, s katerimi šola določa svoje vzgojne vrednote, načela, pravila vedenja in ravnanja, vzgojne postopke in ukrepe ob kršitvah šolskih pravil ter ureja načine zagotavljanja varnosti in vzdrževanja reda. Tudi pri oblikovanju tovrstnih aktov je moja vloga izredno pomembna.
Foto: osebni arhiv
V Sloveniji je še vedno opaziti tradicionalni način obravnavanja varnostne problematike v šolah (medvrstniškega nasilja itd), torej znotraj šole, da zadeve ne bi prišle v javnost. Ali menite, da ne bi bilo bolje, da šole javno predstavijo varnostno problematiko, torej da javnost in pristojne službe izvedo, s kakšnimi izzivi se ukvarjate v šolah in kje bi potrebovali morebitno pomoč?
Nerealno je, ko šole trdijo, da pri njih nasilja ni. S tem si le zatiskajo oči in ga s tovrstnimi prepričanji niti ne želijo prepoznati. Na naši šoli se zaposleni zavedamo, da do nasilja kljub vsem našim prizadevanjem prihaja, morda se le ta pojavlja v bolj subtilnih, strokovnim delavcem manj vidnih oblikah. Naše ukrepe in prizadevanja na področju problematike nasilje, vzpostavljanja ustrezne varnostne politike smo v lanskem šolskem letu predstavili na svetu staršev in svetu šole. Spregovorili smo tudi o dilemah, težavah in stiskah, kadar se srečujemo z oblikami nasilnega vedenja, čustvenega oz. vedenjskega funkcioniranja posameznih otrok, ki jim tudi sami nismo kos, in pričakujemo več podpore in sodelovanja drugih institucij; centrov za socialno delo, svetovalnih centrov, zdravstvenih in drugih strokovnih ustanov. V mnogih primerih se tudi starši ne odzovejo vedno podporno, ampak vse bolj pritiskajo na nas z grožnjami, pritiski oz. pri reševanju težav niso pripravljeni konstruktivno sodelovati s šolo.
Naš namen nikakor ni skrivati probleme, tudi kar zadeva medvrstniško nasilje, pred starši in širšo javnostjo, ampak se želimo problematike lotiti celovito in strokovno. Je pa pri reševanju konkretnih primerov in podajanju informacij ostalim staršem potrebno upoštevati varovanje osebnih podatkov. Šola ne more javno predstavljati vseh ukrepov, ki jih izvaja pri delu s posameznim vedenjsko problematičnim otrokom in njegovimi starši, kar pa mnogi starši interpretirajo v smislu, da šola tako ali tako nič ne naredi in skriva stvari pod preprogo. Tovrstne izjave so povsem neutemeljene.
Tudi v letošnjem šolskem letu imamo namen seznaniti starše in javnost z dogodki in aktivnostmi na področju vzpostavljanja varnosti.
Katere aktivnosti je vaša šola začela izvajati v šolskem letu 2015/16, na področju varnosti v šoli? Ali ste vključeni tudi v kakšne projekte na tem področju?
Uveljavljanje kulture miru in nenasilja je cilj, ki smo ga vsi strokovni delavci izbrali kot prioritetnega že pred tremi leti v okviru projekta samoevalvacije. V sklopu tega so že v preteklih šolskih letih na ravni vsakega strokovnega delavca in na ravni strokovnih aktivov potekale aktivnosti, katerih cilj je bil skrb za zdrave medosebne odnose, ki temeljijo na spoštovanju, strpnosti, medsebojni pomoči in vključenosti vsakega posameznika v oddelčno skupnost.
Skrb za urejeno in varno šolo pa ostaja eden poglavitnih ciljev tudi v letošnjem šolskem letu, zato smo se povezali z Inštitutom za varnostno kulturo, ki nam nudi strokovno pomoč pri vpeljavi modela varne šole. Znotraj tega bodo na šoli potekale številne aktivnosti; posnetek in analiza stanja s pomočjo anketiranja vseh deležnikov vzgojno izobraževalnega procesa ter lokalne skupnosti, policije, ustanovitev internega tima za varnost, preučitev in dopolnitev internih aktov in protokolov, s katerimi predvidevamo možna tveganja pri zagotavljanju ustrezne varnosti ter ukrepe za obvladovanje le teh, sprotno sodelovanje z nameščenim varnostnikom, sodelovanje na natečaju učenec ambasador varnosti, sodelovanju v projektu za pridobitev naziva VARNA ŠOLA v Mestni občini Ljubljana, predavanje za kolektiv na temo varnostne politike šole oz. ustreznega pristopa na področju zmanjševanja nasilja, delavnice za učence 7. in 8. razreda na temo varnostne kulture (Dnevi varnostne kulture), predavanje za starše in strokovne delavce na temo droge, dan dejavnosti za učence 2., 3. in 9. razreda na temo prometne varnosti, vpeljava skupne aktivnosti po celotni vertikali na temo varnosti, ničelne tolerance do nasilja, sistematično delo z učenci po priročniku To sem jaz – 10 korakov do boljše samopodobe, delavnice na temo Spopadanje s stresom v vseh oddelkih od 6. do 9. razreda, ki jih bova izvedli šolski svetovalni delavki …
Slovensko združenje za varen svet in IVK Inštitut za varnostno kulturo sta pobudnika Mreže nevladnih organizacij za varnost. Namen mreže je združiti čim več nevladnih organizacij, ki se kakorkoli ukvarjajo s problematiko varnosti in nasilja v šolah ter na ta način pomagati šolam pri potrebnih zakonskih in drugih spremembah na tem področju. Opažamo namreč, da se vse bolj kažejo potrebe po učinkovitem zagotavljanju celovite varnosti tako učencev kot zaposlenih v šolah. Ali bi bilo po vašem mnenju potrebno kaj spremeniti na tem področju in kaj?
V mesecu aprilu 2015 smo podprli in sopodpisali odprto pismo o problematiki nasilja v šolah, ki so ga pripravili na OŠ Hinka Smrekarja. V pismu so izpostavljene ključne težave šol in konkretna pričakovanja, usmerjena v točno določene pristojne inštitucije. Šole si želimo, da bi bila na ravni države vzpostavljena ustrezna mreža za učinkovito sodelovanje pri reševanju problematike nasilja, na čelu s spremembo veljavnih predpisov oz. legitimnih ukrepov za preprečevanje nasilja in zagotovitev varnosti.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
