Na področju zasebnega varovanja delate od leta 1994. Ali nam poveste, katere naloge na tem področju ste že opravljali?
Kot varnostnik sem začel delati leta 1994. Najprej sem bil zaposlen pri zasebnem varnostnem podjetju VOP d.o.o., ki je bilo eno prvih, ki je oralo ledino v tej branži po osamosvojitvi. Na začetku sem opravljal dela varnostnika v diskotekah in lokalih, kasneje, okoli leta 1996, sem začel z varovanjem državnih objektov in z osebnim varovanjem. Kasneje, ko se je pokazala potreba po strožjem pregledu obiskovalcev na okrožnih sodiščih, me je podjetje napotilo na tečaj za varnostnika – bombnega operaterja (delo z RTG napravami). Razlog za tako odločitev je sodišče sprejelo zaradi dogodka na zagrebškem sodišču, ko je stranka v postopku napadla sodnika, tožnico in odvetnika. To delo opravljam še danes. Leta 2005 sem pričel z delom, kot bombni operater na letališču. To je moje primarno delo, opravljam pa tudi druga dela izven letališča; varovanje na javnih zbiranjih, spremstva vrednih pošiljk, obhodna služba, delal pa sem tudi na mestu nadzornega varnostnika pri pregledu potnikov.
Foto: Maja Remic
Ali menite, da se je od takrat, ko ste začeli z delom v zasebnem varovanju in do danes na tem področju kaj spremenilo?
Veliko se je spremenilo, predvsem na področju usposabljanja in izobraževanja. Ko sem začel delati kot varnostnik, je bilo dovolj, da si opravil tečaj za varnostnika in že si lahko začel delati. V prejšnjem podjetju smo imeli zaposleni veliko predavanj in praktičnih postopkov za opravljanje dela na sodišču (simulacija ugrabitev, zavzetje talcev v sodni dvorani itd), danes je to premalo. Tako pogrešam tovrstne simulacije dogodkov, ki bi bili primerni sedanjim okoliščinam. Veseli me dejstvo, da se je odprlo šolsko izobraževanje na področju varovanja. Sam sem končal srednjo šolo in si pridobil naziv tehnik varovanja. Po uspešnem zaključku sem se vpisal še na višješolsko izobraževanje, smer Varovanje. Šolanje bom zaključil v oktobru 2016 in si pridobil naziv inženir varovanja. Menim da vsak posameznik, če mu je v interesu, lahko poskrbi za individualno izobraževanje, vodilni v podjetjih pa za skupna usposabljanja in dodatna izobraževanja.
Foto: Maja Remic
Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za varnostnika, da lahko dobro opravlja svoje naloge?
Zame je najbolj pomembno da osebo, ki hoče opravljati poklic varnostnika, to delo veseli in se je pripravljena spoprijeti z nalogami in situacijami, ki jih to delo prinaša. Prav tako se mi zdi zelo pomembna usposobljenost za delo, psihofizične zmogljivosti posameznika in prejšnje izkušnje na podobnih ali enakih delovnih mestih (policija, vojska…). Pomembno je tudi, da je oseba dojemljiva, se hitro uči, da je pozorna na dogajanje okoli sebe in na dogajanje na varovanem območju, da presoja in zaznava potencialne kritične situacije itd. Vse to je potrebno upoštevati pri razporeditvi posameznika na določeno delovno mesto, ker »niso vsi za vse«. Pri vsem zgoraj napisanem pa ne smemo pozabiti na usposabljanja, tečaje, treninge borilnih veščin in streljanje s kratkocevnim orožjem. Varnostniki delujemo na različnih delovnih področjih. Na primer: varnostniki interventi nosijo orožje in so izpostavljeni napadom, zato potrebujejo izobraževanja in usposabljanja na področju Zakona o orožju in na področju borilnih veščin. Varnostniki bombni operaterji potrebujejo usposabljanja na področju ionizirajočega sevanja in dela na RTG napravah. Omenil sem samo dve vrsti del na področju varovanja in že lahko vidimo različne specifike dela in potrebne usposobljenosti.
Foto: Maja Remic
Ali ste bili kdaj pri svojem delu v situaciji, ko je bilo ogroženo vaše zdravje ali življenje?
Delo varnostnika je stresno in nevarno. Dela se v več izmenah, po 8 do 12 ur, tudi med vikendi in prazniki, včasih tudi preko rednega delovnega časa. Že samo to lahko povzroča zdravstvene težave. Veliko je dela z ljudmi, ki je zaradi različnih osebnih karakterjev izredno zahtevno, zato se je potrebno prilagajati določenim situacijam in to terja veliko psihičnega napora. Na začetku moje kariere sem se spraševal, zakaj sem domov prihajal izmučen, saj nisem imel fizičnega dela (kopanja jarkov ipd). Kasneje sem ugotovil, da je ta utrujenost posledica stalne komunikacije s strankami. Mogoče se sliši čudno, ampak varnostnik mora biti pri delu z ljudmi tudi »psiholog«. Od karakterja posamezne stranke je odvisno, kako bomo z njo komunicirali, da ne bi prišlo do konflikta, kar je včasih precej težko, pri tem pa porabiš tudi veliko energije. Čeprav imamo v Zakonu o zasebnem varovanju napisana načela, po katerih se moramo ravnati pri svojem delu, se je včasih potrebno prilagoditi stranki, kar pa ne sme vplivati na izvedbo nalog na varovanem območju. Vse to vpliva na počutje in zdravje.
V situaciji, ko sem se počutil ogroženega, sem bil samo enkrat. Pri varovanju v diskoteki je zelo vinjen gost nameraval brezplačno vstopiti v lokal, pri tem pa je potegnil pištolo in jo nameril vame. Takrat sem bil še mlad in zaletav, zato sem situacijo rešil hitro, vendar sem imel zelo veliko srečo, da sem »odnesel celo glavo«. Po prihodu policije in preiskavi orožja so mi povedali, da je bila pištola sprožena, vendar zaradi okvare kladivca ni prišlo do sprožitve. To je bila edina resnejša situacija, ki mi je ogrozila življenje. S »kilometrino« in izkušnjami se naučiš kako ukrepati, ne da bi pri tem izpostavil svoje življenje in življenja drugih ljudi.
Foto: Maja Remic
Katero delovno področje vas najbolj zanima oz. veseli, da bi ga želeli opravljati v prihodnosti?
Ker končujem študij na višji šoli, s katerim bom pridobil naziv inženir varovanja, bi me zanimalo delo na vodstveni funkciji; najprej v manjšem obsegu, kjer bi lahko pridobil izkušnje. Na področju varovanja (delo varnostnika) imam 22 let izkušenj, zato bi rad prišel na tako delovno mesto, kjer bi lahko svoje poglede in izkušnje predal mlajši generaciji.
Foto: osebni arhiv
V prostem času ste tudi prostovoljni gasilec v PGD Bistrica pri Tržiču. Kateri so najbolj pogosti dogodki, ko morate intervenirati?
Tako je. V PGD Bistrica pri Tržiču sem gasilec že 35 let. Po činu sem Gasilski častnik II stopnje (GČ II) in opravljam funkcijo podpoveljnika v društvu. Smo osrednja enota v občini Tržič, kar pomeni, da izvozimo na vse intervencije v občini in v predoru Ljubelj. V gasilski karieri sem sodeloval na različnih intervencijah; od gašenja požarov na objektih, naravnem okolju in vozilih. Potem so tukaj še intervencije ob poplavah, črpanje vode iz prostorov, preusmerjanje hudournikov. Pomagal sem tudi pri tehničnih intervencijah; npr. pomoč policiji pri odpiranju vrat, pomoč NMP pri prenosu obolelih in še bi lahko našteval. Težko bi rekel katere so najbolj pogoste intervencije. Odvisno je tudi od letnega časa. Zima je sezona kurjenja in posledično je več dimniških požarov, ki so vzrok malomarnosti lastnikov. Le-ti ne poskrbijo za čiščenje dimnikov, ker so mnenja, da je »strošek« prevelik, vendar se ne zavedajo da so posledice požara veliko dražje od stroška čiščenja. V ostalih sezonah so pogostejši požari v naravnem okolju (gozdovi in travniki). Prav tako so pogosti tudi požari na objektih (hiše, stanovanja in gospodarska poslopja). Na žalost so vsako leto na delu tudi požigalci. V letu 2016 smo že imeli nekaj primerov, ko so požigalci zažgali vrtne lope in podtaknili gozdni požar. Na vse intervencije pridemo, ker hočemo s pridobljenim znanjem in po svojih najboljših močeh pomagati vsem, ki našo pomoč potrebujejo. Zaradi vsega zgoraj naštetega lahko v našem društvu in nekaterih drugih zasledite slogan: »Naš prosti čas za vašo varnost«.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
