Kdaj govorimo, da gre pri določenih aktivnostih za teroristično dejanje?
V 108. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije so našteta in opredeljena dejanja, ki so pravno formalno opredeljena kot teroristična dejanja. Kazenski zakonik v nadaljevanju določa še druga kazniva dejanja, kot so Financiranje terorizma v 109. členu, Ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj v 110. členu in Novačenje in usposabljanje za terorizem v 111. členu.
Slovenija je v zadnjem letu stopila na zemljevid mednarodnega protiterorističnega delovanja v boju proti terorizmu. Ali nam lahko poveste, kako potekajo tovrstne aktivnosti v slovenski Policiji?
Zavedajoč se tveganj povezanih s terorizmom in različnimi oblikami ekstremnega nasilja, slovenska policija v okviru nacionalno varnostnega sistema, na področju sistemskega, strateškega in operativnega nivoja, odgovorno, profesionalno in zakonito izvaja vrsto aktivnosti. Te morajo biti uravnotežene med spoštovanjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin na eni strani ter zahtevami sodobnih doktrin zagotavljanja varnosti.
Aktivno sodelujemo pri oblikovanju globalnih, regionalnih in EU protiterorističnih politik na ravni Združenih narodov, Sveta Evrope in EU, pa tudi z aktivno vlogo v regiji Zahodnega Balkana.
V okviru vzpostavljene regionalne Western Balkan Counter Terrorism Initiative, ki je bila na naš predlog sprožena v 2015, bomo nadaljevali z uresničevanjem posebnega načrta, ki na integrativen način prioritetno obravnava problematiko tujih terorističnih borcev, kar danes predstavlja najbolj izpostavljeno tveganje na globalni ravni.
Na EU ravni bo policija še naprej aktivno sodelovala v različnih operativnih telesih, ki obravnavajo tveganja t.i. tujih borcev in terorizma nasploh. S svojim članstvom v posebni podskupini za operativno sodelovanje Delovne skupine Dumas, v sklopu katere ima Slovenija eno od glavnih nalog pri krepitvi operativnega sodelovanja na področju tujih terorističnih borcev med EU in regijo Zahodnega Balkana, bo še naprej aktivno prispevala k spremljanju trendov in oblikovanju novih praks.
Slovenska policija bo kot predsedujoča Iniciativi o policijskem sodelovanju na področju protiteroristične dejavnosti držav Zahodnega Balkana (Counter Terrorism Initiative – CTi) nadaljevala s promocijo na EU ravni oblikovanih dobrih praks.
Slovenska policija skupaj s policijami Avstrije, Belgije, Češke, Hrvaške in drugimi regionalnimi partnerji vodi poseben EU First Line Practitioners projekt, ki je usmerjen v dvig ozaveščenosti in usposobljenosti praktikov Zahodnega Balkana, ki se kot taki na terenu prvi srečujejo s to problematiko.
Ali v Sloveniji beležimo kakšne teroristične aktivnosti oz. dogodke za časa samostojnosti?
Število obravnavanih kaznivih dejanj po 108. členu KZ za obdobje 2001-2015.
Slovenska policija v povprečju letno obravnava od enega do dva suma kaznivih dejanj terorizma. V posameznih primerih gre za dalj-trajajoče predkazenske postopke, katerih preiskovanje se lahko vodi tudi več kot leto dni in v večini primerov gre za posameznike. V obdobju zadnjega leta nismo obravnavali primera načrtovanja, priprav, sodelovanja pri izvršitvi terorističnega akta s strani organiziranih terorističnih skupin. Smo pa obravnavali več sumov storitve kaznivega dejanja po 371 členu KZ-1, Ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom, in sicer v l. 2010 eno in letos dva suma storitve teh kaznivih dejanj.
Financiranje terorizma – letno se obravnava v povprečju dva do pet primerov in v večini primerov gre za preiskovanje sumljivih finančnih transakcij preko slovenskega bančnega sistema ali poslovnega sodelovanja s pravnimi osebami v Sloveniji, v katere so vpletene bodisi osebe uvrščene na listo oseb, skupin ali entitet zoper katere OZN ali EU predvidevata posamezne omejevalne ukrepe oz. sankcije, bodisi posamezniki/družbe, ki podpirajo ekstremizem oz. teroristične skupine.
Ščuvanje in javno poveličevanje – v letu 2010 smo obravnavali eno kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje je sicer v slovenski kazenski zakonodaji inkriminirano šele od leta 2008.
Novačenje – kaznivega dejanja inkriminiranega v kazensko zakonodajo leta 2008, do danes nismo obravnavali.
Usposabljanja so pomemben vidik boja proti terorizmu. Kako potekajo usposabljanja na mednarodnem nivoju, ki se jih udeležujejo tudi predstavniki slovenske Policije?
V okviru mednarodnega sodelovanja na področju usposabljanja poteka izmenjava izkušenj in dobrih praks v delovnih skupinah, delavnicah in seminarjih, kjer države predstavijo primere/študije obravnavanih konkretnih kaznivih dejanj v povezavi s terorizmom. Pri tem se predstavijo ugotovitve in morebitne težave, s katerimi so se srečevali preiskovalci in rešitve, ki so bile uporabljene.
Prav tako je pri tovrstnih oblikah usposabljanja velika priložnost za preučitev različnih vidikov pristopa, ki so ga izbrali strokovnjaki drugih držav in na podlagi podobnih primerov ter iskanje najboljših rešitev v določeni fazi preiskave. Seminarji največkrat potekajo pod vodstvom izkušenih mednarodnih strokovnjakov, ki pripravijo program usposabljanja z namenom »Train the Trainers«. Udeleženci v nadaljevanju pridobljeno znanje prenašajo na policiste na nacionalni ravni v skladu z nacionalno zakonodajo in ugotovljenimi potrebami.
Ali v Sloveniji deluje kakšna ekspertna skupina, ki bi obravnavala vprašanja povezana s terorizmom in aktivnostih povezanih z njim?
Odzivanje na grožnje in s terorizmom povezana tveganja se uresničujejo skozi načrtno usmerjene sistemsko strateške in operativne aktivnosti. To omogoča relativno preprost, pregleden in učinkovit nacionalni protiteroristični sistem. Učinkovito operativno delovanje omogoča predvsem posebna Medresorska delovna skupina za nadnacionalne grožnje, ki za potrebe Sveta za nacionalno varnost omogoča ustrezno prepoznavanje groženj, tveganj in ranljivosti, ki so osnova za skrbno načrtovanje, usmerjanje in izvajanje operativnih aktivnosti.
Na osnovi sprotnega spremljanja trendov in vrednotenja relevantnih podatkov, ki se koordinirano odvija na nacionalni ravni ter sodelovanjem vseh deležnikov pri prepoznavanju novih groženj, ki se odvija na mednarodni ravni, se sprotno prilagajo operativne aktivnosti za pravočasno odkrivanje novih pojavnih oblik in dejavnikov, ki spodbujajo nastanek terorizma.
V ta namen smo v letu 2015 na nacionalni ravni vzpostavili nacionalno platformo za omejevanje nasilne radikalizacije, ki vodi v terorizem. Platforma združuje, vse na nacionalni ravni pristojne deležnike, ki lahko kakorkoli prispevajo v omejevanju, da bi se posamezniki podvrgli terorizmu, vključno z nevladnim sektorjem, civilnimi iniciativami, raziskovalnim sektorjem. Posebna vloga bo dana mladim in medijem.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
