Delovne izkušnje na področju policijskega dela imate preko dvajset let, od tega se s preiskovanjem spolnih zlorab otrok ukvarjate dobrih deset let. Ali nam lahko poveste s kakšnimi primeri se največkrat srečujete pri svojem delu, ko govorimo o spolnih zlorabah otrok?
Zadnjih 12 let sem kot kriminalist za mladoletniško kriminaliteto preiskoval pretežno kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Preiskoval sem tista, ki so se zgodila v fizičnem okolju in tista, ki so bila storjena preko interneta. Sta pa ti dve obliki pogosto med seboj povezani.
O spolni zlorabi otrok v fizičnem okolju govorimo takrat, ko je nad otrokom, ki še ni bil star 15 let, storjeno kakršnokoli spolno dejanje. Bodisi je to spolno občevanje z otrokom, otipavanje, bodisi nagovarjanje na spolnost. Te spolne zlorabe se pogosto zgodijo doma, za štirimi stenami, kjer otroka zlorablja tisti, ki mu je blizu, t.j. starš, sorodnik, sorojenec, družinski prijatelj in podobno. Izvršujejo pa spolno zlorabo otrok tudi popolni neznanci, ko do otroka pristopijo na ulici, ga ogovorijo, otipavajo ali celo z njim spolno občujejo.
Ko govorimo o spolni zlorabi otrok preko interneta lahko le-te delimo na več oblik. Na internetu kroži na milijone fotografij in video posnetkov, na katerih so otroci goli ali spolno zlorabljeni. Gradiva prikazujejo prave otroke, ki so v fizičnem okolju spolno zlorabljeni, njihova zloraba pa se nadaljuje z deljenjem in izmenjavo teh posnetkov med storilci spolnih zlorab otrok, zaradi potešitve njihove spolne potrebe, pa tudi zaradi zaslužka. S povpraševanjem, torej iskanjem teh gradiv, se poveča tudi povpraševanje po ponudbi tega gradiva, kar posledično pomeni več spolno zlorabljenih otrok. To pomeni, da storilci za izdelavo takega gradiva spolno zlorabljajo tudi lastne otroke. Ko se spolna zloraba posname in razširja prek spleta, pa je škoda še večja, saj morajo žrtve živeti v zavedanju, da jih bodo fotografije in posnetki najhujših trenutkov njihovega življenja spremljali celo življenje in so na ogled praktično vsem.
Storilci spolnih zlorab na otroke prežijo v virtualnih okoljih, kjer so otroci vsakodnevno prisotni. Na raznih spletnih klepetalnicah, družbenih omrežjih, računalniških igricah ter forumih. Vse več otrok pri vedno nižji starosti kar precej časa dnevno nameni brskanju po spletu, imajo svoje pametne naprave, uporabljajo jih brez nadzora staršev in imajo neomejen dostop do interneta, kar povečuje njihovo izpostavljenost nevarnostim in zlorabam. Storilci z njimi manipulirajo, igrajo igro pridobivanja zaupanja in ohranjanja skrivnosti. Od otrok pridobivajo posnetke, na katerih so goli ali še huje, s posnetki pa jih izsiljujejo, tudi z namenom, da bi privolili v srečanje v fizičnem okolju, vse z namenom spolne zlorabe.
Storilci teh kaznivih dejanj so tudi sovrstniki, ki zaradi pomanjkanja osebne odgovornosti delijo fotografije golih vrstnikov in jim s tem med znanci, sošolci in prijatelji povzročijo trpljenje in hude posledice. Pogosto si namreč vrstnika, ki sta v intimnem razmerju, med seboj pošljeta fotografijo, na kateri sta gola ali pomanjkljivo oblečena. Nato eden od njiju fotografijo ali posnetek pokaže ali celo pošlje naprej.
Vse več je prijav, pri katerih kriminalisti s preiskavo ugotovijo, da se že zelo majhni otroci posnamejo goli in tak posnetek objavijo na družbenih ali drugih omrežjih. V teh primerih gre predvsem za otroke, ki imajo pametne naprave v svoji lasti in neomejen ter nenadzorovan dostop do interneta in družbenih omrežij. Nevarnost tako ni le v neznancih oz. storilcih, nevarnost preži tudi v vsebinah, ki za otroke niso primerna, t.j. pornografija in nasilje.
Ali in kako je razvoj socialnih omrežij prispeval k temu, da so spolne zlorabe otrok v porastu?
Tehnologija in z njo povezane pametne naprave, internet in aplikacije, ki dostopajo do virtualnega sveta, so spremenile vsakodnevna opravila in vedenje ljudi, predvsem pa so spremenila navade in način življenja naših otrok. Skoraj, da že ni več 12 letnika, ki ne bi imel svoje pametne naprave in neomejen, pogosto nenadzorovan dostop do interneta. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja so otroci in mladi bolj vešči uporabe družbenih omrežij kot njihovi starši, pa so tudi dovolj varni? Ker se otroci pogosto sami učijo kako uporabljati pametno napravo in kako brskati po spletu ali družbenemu omrežju, jih seveda nihče ni opozoril kako biti varen in kako se odgovorno vesti. Družbena omrežja so preprosta za uporabo, tudi všečna, da pritegnejo čim več uporabnikov. In kot taka so zelo privlačna tudi otrokom. Različne vsebine, lep in precej zlagan svet t.i. vplivnežev, raznorazna atraktivna vsebina, neoseben pristop in navidezna anonimnost so otrokom priložnost, da se izrazijo pravzaprav kot si želijo, brez osebne odgovornosti. In lahko rečem, da so precej nekritični do tega kar počnejo, kar pa je pravzaprav ogledalo odraslega sveta, ki smo jim precej slab vzor.
Da so otroci in mladi sami na družbenih omrežjih ali v drugih okoljih v virtualnem svetu, se zavedajo tudi storilci, ki skriti za lažnim profilom in lepimi besedami manipulirajo z njimi. Ker je seveda čedalje več otrok pri čedalje nižji starosti prisotnih v virtualnem okolju, je tudi čedalje več raznih zlorab, med njimi tudi spolnih.
Kateri načini delovanja pedofilov na socialnih omrežjih so v zadnjem času v porastu in kako ozavestiti mlade, da se jim lahko izognejo?
Najprej moram poudariti, da niso vsi, ki zlorabljajo otroke pedofili. Če bi moral izbirati katera je najpogostejša spolna zloraba otroka na internetu bi rekel, da izmenjava videoposnetkov in fotografij, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. Tako gradivo si namreč izmenjujejo tisti, ki jih otroci spolno privlačijo, nekateri tudi zaradi zaslužka. In več gradiva, ki ga še nihče ni videl ponudijo, bolj so zaželeni in več takega gradiva dobijo v zameno. Kot rečeno pa to pogosto pomeni, da v fizičnem okolju zlorabijo otroka, tudi lastnega. Video posnetke in fotografije, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok si izmenjujejo tudi najstniki, v veliko primerih predvsem zaradi pomanjkanja odgovornosti.
Pogosta pa je spolna zloraba otroka preko interneta, preko družbenih ali drugih omrežij, kjer se otrok, mladostnik zaplete v pogovor z neznancem, ki je všečen, razumevajoč, ljubezniv, sočuten in na tak način z njim manipulira s ciljem, da se otrok pred kamero razgali ali izdela intimne fotografije ali pa ga celo prepriča ali izsili, da se z njim sreča v živo.
Nekaj pravil varnega in odgovornega vedenja na spletu. Na splet dajemo čim manj osebnih podatkov, to, kar nas dela unikatne, fotografij, podatkov npr., da smo na počitnicah. Nikoli ne objavljamo in pošiljamo intimnih fotografij. S pritiskom pošlji izgubimo nadzor nad vsebino, ki se bo v sekundi razširila. Z neznanci se ne pogovarjamo preko spleta, ne zaupamo jim osebnih podatkov, ne srečujemo se z njimi v živo. Splet se da izklopit z enim klikom, če kdo od nas želi nekaj, česar ne želimo storiti, ob čemer nam je neprijetno, zapremo pogovorno okno in storilca ne bo več. Zaupajte staršem, prijateljem, učencem. Zloraba ali nasilje se samo po sebi redko konča. Spregovorite o zlorabi, predvsem pa imejte v mislih, da je za spolno zlorabo vedno kriv tisti, ki jo je storil.
Kaj svetujete staršem, kako lahko pomagajo svojim otrokom pri pasteh socialnih omrežij?
Starši naj se z otroki pogovarjajo, kako naj varno brskajo po spletu in kako naj odreagirajo, če se jim kaj pripeti. O varnosti na spleti je napisano že veliko, naj se tudi sami seznanijo kako biti varen na spletu in naj bodo lep vzor. Predvsem pa je pomembna reakcija starša, ko se kaj pripeti. Otroci so v stiski, imajo občutek lastne krivde, strah jih je kaj se bo zgodilo, strah jih je, da bo storilec uresničil grožnje in slike objavil, prav tako pa jih je strah, da bodo starši vzeli dostop do spleta. Reakcija starša bo tako odločala o tem ali bo otrok povedal vse in ali bo povedal tudi, če se mu bo kaj pripetilo naslednjič.
Starši sicer svoje otroke najbolj poznajo, najhitreje pa lahko prepoznajo tudi spremembo v vedenju otroka. Nekaj napotkov kako prepoznati, da se z otrokom nekaj dogaja. Prekomerna raba interneta, pametnih naprav. Otrok se zaklepa v sobo. Njegovo vedenje se je spremenilo. Ne želi pokazati kaj je počel na internetu, ne zna razložiti izvora denarja ali materialnih stvari, ki jih ima in mu jih ni kupil starš, ne želi povedati kam gre, od kje je prišel, padel mu je učni uspeh, je zasanjan, zaskrbljen, ne želi v družbo, nezainteresiran, ne želi v šolo, ne uporablja več pametne naprave, uporablja jo ponoči.
Staršem bi svetovali tudi to, da otroku ne prehitro kupiti pametno napravo. Če pametno napravo že kupijo za otroka, naj bo to v lasti staršev, ki jo otroku za določen čas posodijo, uporaba pametne naprave pa naj bo v skupnem prostoru. To pomeni, da otrok z njo ne gre v posteljo.
Kako naj bi po vašem mnenju kot skupnost lahko prispevali k zmanjšanju spolnih zlorab otrok?
Z dobrim vzgledom in s kritičnim pogledom na virtualen svet, ki je sicer koristen, lahko pa tudi nevaren. Kot družba lahko prispevamo k vzgoji otrok, seveda v prvi vrsti starši, ki otroka lahko naučijo varne in odgovorne uporabe interneta in ki ga pri tem lahko tudi nadzorujejo ter seveda vsi ostali, ki imajo stik z otrokom na njegovi življenjski poti. Odrasli moramo biti najprej kritični do svojega delovanja in svojih objav v virtualnem okolju, predvsem pa se moramo zavedati, da je otroški svet zelo vpet v virtualno okolje, v katerega se moramo obvezno vključiti. V trenutni situaciji je namreč virtualni svet, v katerem so otroci, odraslim popolna neznanka. Vsako spolno zlorabo je potrebno tudi prijaviti, veliko odgovornosti pa so že sprejeli večji ponudniki družbenih in drugih omrežij, ki že zaznavajo spolne zlorabe v svojem okolju. Če bomo vsi delovali skupaj, otroke vzgajali, pravočasno zaznavali spolne zlorabe in naredili predvsem več na ozaveščanju in preventivi, potem bomo tudi v boju proti spolnim zlorabam uspešnejši.
Nekoč ste dejali, da ljudje ne poznajo meja pri zlobi, ne poznajo meja pri domišljiji, kako izvršiti spolno zlorabo. Ali morda obstaja tip storilca spolnih zlorab otrok oz. jih je mogoče povezati s kakšnimi drugimi ravnanji, ki bi nakazovala na to?
V vseh teh letih sem se kot preiskovalec srečal z vsemi vrstami osumljencev – starimi, mladimi, poročenimi, samskimi, z otroki in brez. Opravka smo imeli z osumljenci od 14 pa vse do 90. leta starosti. Nekateri imajo dober status v družbi, so urejeni, prijazni, ustrežljivi, eni tistih, za katere si ne bi nikoli mislili, da so sposobni česa takega. Tisti tihi, ki v resničnosti komaj kdaj odprejo usta, se na spletu preobrazijo v komunikativne manipulante, ki sprva celo prevzamejo nekakšno starševsko vlogo, s pomočjo česar izvedo tiste najbolj ranljive točke pri otroku, ki jih kasneje izrabijo. Vsi, ki si na internetu ogledujejo spolne zlorabe otrok ali si celo tako gradivo izmenjujejo, ni nujno, da bodo tudi fizično spolno zlorabili otroka. Je pa to alarm, da tako osebo spolno privlačijo otroci oziroma se s pomočjo teh posnetkov vzburi.
Prihaja čas dopustov in sproščenosti na plažah. Ali je fotografiranje in snemanje tujih otrok kaznivo in kako ukrepati, če opazimo tovrstno fotografiranje?
Vsako snemanje otrok sicer še ni protipravno ravnanje, gre pa za kaznivo dejanje takrat, ko nekdo snema golega oziroma pomanjkljivo oblečenega otroka ali če gre za občuten poseg v zasebnost, ki pa bo podana takrat, ko bo to prizadelo oškodovanca, bodisi, da so ti posnetki žaljivi, smešni ali da izdajajo karkoli iz njegovega osebnega življenja.
V policiji svetujemo, da se taka odklonska ravnanja prijavijo. Policija se namreč odzove na vsako prijavo takega ravnanja, kjer ukrepajo v skladu z veljavno zakonodajo. Na podlagi katere zakonodaje bodo ukrepali pa je seveda odvisno od tega kakšna je prijava in kaj bodo ob posredovanju ugotovili. V primerih suma, da nekdo neupravičeno snema otroke, bodisi v okolici šol, vrtcev, igrišč ali na plaži, v bazenskih kompleksih, kjer so otroci v kopalkah ali goli, je potrebo o tem obvestiti policijo. Policisti bodo na kraju na podlagi pooblastil zbrali obvestila in dokaze in ugotavljali ali je do snemanja dejansko prišlo in kakšen je motiv snemalca. Napredna tehnologija dejansko omogoča, da se z različnimi napravami, tudi takimi, ki se jih dobro prikrije, lahko posname marsikaj v zelo dobri ločljivosti. Znaki, na podlagi katerih lahko ocenimo, da gre za nenavadno vedenje so, da je nekdo preveč oblečen za poletni čas, da se sam zadržuje v neposredni bližini otrok, hodi za njimi, je s telesom ves čas usmerjen proti otrokom, pogleduje okoli sebe, se odstrani, ko se približa odrasla oseba in se nato vrne, ali ima celo v roki mobilni telefon in ga ima ves čas usmerjenega v otroka/e in podobno. Staršem bi svetovali, da če opazijo, da nekdo snema otroka ali sumijo, da ga snema, naj o tem obvestijo policijo in seveda poskrbijo, da bo otrok varen.
K. K. E: info@varensvet.si
