V pravosodni varnostni policiji ste zaposleni od leta 1993, kjer ste opravljali različna dela in naloge pravosodnega policista v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Od kje vaša želja po delu na področju varnosti v pravosodju in če nam zaupate razvoj vaše poklicne poti?
V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) sem se zaposlil v začetku leta 1993. Moram reči, da ni šlo za kakšno posebno željo: podjetje, v katerem sem bil zaposlen, je šlo v stečaj, že pred tem dogodkom pa sem vedel za znanca, ki je bil zaposlen v zaporih. Malo sem ga povprašal za kakšno delo gre, kako je zadovoljen v delovnem okolju itd. in se odločil, da poskusim. Ko je bil objavljen razpis sem se enostavno prijavil in bil izbran.
Kot pravosodni policist sem opravljal delo do sredine leta 1995, nato pa so me določeni izzivi popeljali na drugo področje dela. Nazaj v sistem sem se vrnil v letu 1999, pet let sem opravljal dela in naloge pravosodnega policista, leta 2004 pa sem začel delati kot operativni vodja izmene pravosodnih policistov. Od leta 2007 do upokojitve v začetku letošnjega leta sem zasedal delovno mesto vodje referata za varnost oziroma enega od pomočnikov poveljnika. Vmes sem bil kakšno leto še vodja oddelka za varnost na Generalnem uradu URSIKS.
Foto: URSIKS
Kako poteka delo in delovni dan pravosodnih policistov?
Samo delo pravosodnih policistov je odvisno od dnevnega razporeda dela oziroma od razporeditve za posamezen delovni dan. Večina pravosodnih policistov je razporejena v izmeno, kar navadno pomeni dvanajst-urno delo podnevi in ponoči, ostali pa so vpeti v druga dela: nadzor obiskov zaprtih oseb, privod zaprtih oseb v zavodsko ambulanto, nadzor zaprtih oseb pri hišnih delih, v javnih gospodarskih zavodih in podobno. Pri izmenskem delu gre za spremljanje in nadzor nad zaprtimi osebami od jutranjega vstajanja do večernega počitka. Začne se z jutranjo kontrolo številčnega stanja in kontrolo psihofizičnega stanja zaprtih oseb, nadaljuje pa z izvajanjem določenih opravil po hišnem redu (delitev obrokov hrane, telefoniranjem, tuširanjem, deljenjem zdravstvene terapije, nadzorom bivanja na prostem in prostočasnih aktivnostih itd.). Gre torej za dokaj rutinsko delo, ki ga občasno prekinejo izredni dogodki, ob katerih je potrebno ustrezno odreagirati.
Ostali pravosodni policisti opravljajo predvsem varovanje izven zavoda, kjer gre za spremstva zaprtih oseb na sodišča, v zdravstvene ustanove in v druge zavode oz. uradne institucije (upravne enote, centre za socialno delo…). Neredko se zgodi, da je potrebno tudi 24-urno varovanje v bolnišnicah ob predvideni ali nepredvideni hospitalizaciji zaprte osebe.
Foto: IVK Varensvet
Kakšna pooblastila imate pravosodni policisti pri vašem delu z zaprtimi osebami?
Pravosodni policisti imamo pri delu z zaprtimi osebami zelo raznolika in specifična pooblastila: gre za identifikacijo, ugotavljanje istovetnosti, opravljanje preizkusov alkoholiziranosti in odstranitev v poseben prostor, gre za preglede vozil, prtljage in osebnih stvari ob vstopu v zavod. Gre za pregled paketnih in drugih pošiljk, pregled prostorov, za osebne in varnostne preglede, gre za uporabo prisilnih sredstev. Prav tako lahko pravosodni policisti zbirajo operativne informacije in ob določenih pogojih začasno odvzamejo prostost osebi, ki se, denimo, nahaja v varovanem delu zavoda in jo zadržijo do prihoda policije. Kot sem že povedal, gre za široka pooblastila, ki znatno posegajo v osebno integriteto posameznika, pa najsi gre za obiskovalca ali za zaprto osebo. Pri njihovem izvajanju je zato potrebno poskrbeti, da so uporabljena zakonito, upoštevati pa se mora še kar nekaj drugih načel, ki so odvisna od same uporabe posameznega pooblastila. Kdaj se posamezno pooblastilo lahko uporabi je določeno v zakonskih in podzakonskih aktih, nekaj pa tudi v drugih aktih, na primer v načrtu varovanja. Previdnost je še posebej potrebna ob sami uporabi prisilnih sredstev, ki morajo biti uporabljena zakonito, strokovno, postopno, sorazmerno in v odvisnosti od samega odpora zaprte osebe.
Foto: IVK Varensvet
Kako poteka usposabljanje za delo pravosodnih policistov?
Usposabljanje pravosodnih policistov je razdeljeno na petmesečno centralno usposabljanje, ki ga izvaja in koordinira Generalni urad URSIKS, in štirimesečno praktično usposabljanje, ki se izvaja v zavodu za prestajanje kazni zapora. Na centralnem usposabljanju kandidati pridobivajo teoretična in praktična znanja iz različnih področij (zakoni in podzakonski akti iz področja izvrševanja kazenskih sankcij zapora in pripora, izvrševanje nalog in pooblastil pravosodnih policistov, hišni redi, interni akti, znanja iz področij kriminologije in kriminalistike, požarne varnosti, varnosti pri delu, tehničnega varovanja, uporabe prisilnih sredstev, tehnike obvladovanja oseb, komunikacije in socialnih veščin, dela z mladoletnimi osebami…), velik poudarek je na praktičnem izvajanju del in nalog, ki so opisane v praktičnem postopku. Pri praktičnem usposabljanju v zavodu se določi nosilce usposabljanja po posameznih področjih dela, pravosodni policist kandidat pa kroži po posameznih delovnih mestih in spoznava delo v zavodu in izven zavoda ter utrjuje in nadgrajuje znanje, ki ga je pridobil na centralnem usposabljanju. Prav tako se seznani z zavodskim načrtom varovanja, z dnevnimi in hišnimi redi, seznani se z internimi navodili, postopki in nalogami, ki so specifične za posamezen zavod. Po končanem devetmesečnem usposabljanju morajo pravosodni policisti opraviti še pisna in ustna preverjanja znanj, s katerimi se preverja usposobljenost za opravljanje dela.
Se pa pravosodni policisti tudi po začetnem usposabljanju stalno usposabljajo iz zakonodaje, praktičnega postopka, tehnike obvladovanja oseb, uporabe strelnega orožja na strelišču itd. Določena usposabljanja so zaradi trenutne kadrovske podhranjenosti celotnega sistema v določeni meri okrnjena.
S svojimi izkušnjami ste pripomogli k številnim izboljšavam na področju varnosti v zavodu in celotnem zaporskem sistemu ter uvajanju sprememb in novih metod dela z zaprtimi osebami. Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno pri delu pravosodnega policista?
Ne gre zgolj za eno lastnost pravosodnega policista, temveč gre za skupek uravnoteženih lastnosti. Pravosodni policist mora biti strokoven, zanesljiv, komunikativen, odločen, natančen in pošten. To so sicer splošne lastnosti, ki so zvečine cenjene pri vseh delodajalcih. Pri opravljanju dela pravosodnega policista je sila pomembna tudi komunikacija, ki mora biti nekonfliktna, saj se velika večina konfliktnih situacij razreši prav s primerno komunikacijo. Pravosodni policisti se pri svojem delu pogosto srečujejo z različnimi osebnostmi, z osebami različnih veroizpovedi in vedenjskih navad, strpnost in razumevanje različnosti sta zato velikega pomena za učinkovito opravljanje nalog. Samo delo pravosodnih policistov je dinamično, zato morajo biti pripravljeni pridobivati nova znanja in informacije, slediti morajo spremembam na njihovem področju. Osrednjega pomena je, da skrbijo za svojo varnost, za varnost sodelavcev, zavoda in varnost zaprtih oseb. Zavedanje o varnostnih postopkih in upoštevanje varnostnih standardov prispeva k preprečevanju vse večjih varnostnih tveganj, s katerimi se soočamo. Pravosodni policist mora biti pripravljen na sodelovanje v timu, saj le tako lahko celovito poskrbi za lastno varnost in za varnost vseh sodelavcev. Na tem mestu bi poudaril, da k varnosti poleg pravosodnih policistov prispevajo prav vsi zaposleni od inštruktorjev do strokovnih delavcev in direktorja zavoda.
Za svojo izjemno predanost poklicu in za delo, ki ga opravljate že vrsto let, ste si zaslužili priznanje Varensvet IVK Inštituta za varnostno kulturo, ki ste ga prejeli na 7. Dnevih nacionalne varnosti. Kaj bi svetovali vsem, ki se zanimajo za poklic pravosodnega policista?
Svetoval bi jim, naj enostavno poskusijo. Gre za odgovorno in častno delo, ki je po mojem mnenju premalo cenjeno. Če ste pripravljeni na dodatno usposabljanje za delo z ljudmi, ki so pristali na družbenem dnu, če ste pripravljeni sodelovanja v skupini sodelavcev, ki jim je prvenstvena skrb za varnost vseh, pripravljeni pa ste sodelovati tudi pri resocializaciji zaprtih oseb, potem je to pravi poklic za vas. Plača začetnika trenutno res ni nek močni motivator, se pa v sistemu redno napreduje v višje plačne razrede na podlagi letne ocene javnega uslužbenca, prav tako je možno istočasno tudi redno napredovanje v nazivu pravosodnih policistov. Delodajalec mesečno vplačuje tudi premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, pravosodni policisti pa imajo na podlagi tega možnost poklicne upokojitve pri 54 letih oziroma še prej, kar pa tudi ni zanemarljivo.
Portal Varensvet.si E: info@varensvet.si
