Mirovne operacije OZN so se začele razvijati v obdobju hladne vojne kot sredstvo za reševanje meddržavnih sporov. Kdo odloča o aktivnostih mirovnih operacij OZN in kdo jih vodi?
O mirovnih operacijah OZN odloča Varnostni svet OZN na prošnjo prizadete ali prizadetih držav ali vlad. Gradivo pripravi Oddelek za operacije za ohranjanje miru (Department of Peace-keeping Operations) pri VS OZN, vse države članice OZN pa so pozvane k presoji, ali bodo in kako sodelovale pri novi mirovni operaciji. VS OZN z resolucijo določi, ali bo operacijo vodila OZN sama (to je potem naloga Oddelka za operacije za ohranjanje miru) ali pa bo operacijo delegirala na eno od regionalnih organizacij (NATO, EU, Afriška unija,…), ki potem tudi vodi operacijo.
Kdo zagotovi pripadnike oz. osebje, ki bo šlo na mirovne operacije, na kakšen način poteka izbor in od kje se financirajo?
Osebje zagotovijo vse države članice OZN, ki so izjavile, da želijo sodelovati pri izvedbi posamezne operacije, in to namero potrdijo na konferenci za nabor sil. O tem, katero nalogo bo opravljala posamezna država, odloči država sama po pregledu dokumenta, ki se imenuje Načrt potrebnih sil. Operacije se financirajo iz posebnega proračuna OZN za mirovne operacije, v katerega morajo po vnaprej določenih deležih prispevati vse države članice OZN, ne glede na to, ali v operaciji sodelujejo ali ne.
Ali mirovne operacije potekajo le z neoboroženimi civilnimi ali vojaškimi opazovalci in kdo skrbi za njihovo varnost?
Operacije izvajajo vojaški opazovalci, ki so častniki, vojaške enote, bojne skupine, policijski strokovnjaki, civilni uslužbenci, lokalno osebje. Za varnost osebja skrbijo bodisi posebne enote v okviru operacije (torej vojaške enote) ali pa za njihovo varnost vsaj delno poskrbijo tudi same države, ki so jih napotile.
Kakšne konkretne naloge imajo pripadniki mirovnih operacij na ozemlju, kamor so napoteni?
Naloge so zelo različne, so pa vedno napisane v resoluciji VS OZN, kjer je opisan mandat sil. V operativnih načrtih so opisane do podrobnosti, segajo od nalog s področja opazovanja premirja ali mirovnega sporazuma, do nalog s področja patruljiranja, iskanja vojnih zločincev in prepovedanega orožja, varovanja humanitarnih delavcev in razdeljevanja humanitarne pomoči, zaščite civilnega prebivalstva, izobraževanja in usposabljanja vojske in policije na ozemlju, kjer se izvaja operacija, svetovanja glede vzpostavitve varnostnega sektorja, postkonfliktnega razvoja. Pa še marsikaj.
Ali obstajajo kakšni podatki o tem, kako uspešne so bile mirovne operacije pri svojem delu do sedaj?
Obstajajo različne raziskave, ki so proučevale uspešnost operacij glede na stanje miru na območju, kjer so potekale, ali pa glede na mandat, ki so ga dobile. Nekatere so sicer potekale v okviru danega mandata UNPROFOR), vendar pa nemočnih ljudi niso zaščitile pred genocidom (Srebrenica). Nekatere so bile takšne narave, da se je po uresničitvi mandata prve operacije takoj organizirala nova operacija z novim mandatom (npr. UNAVEM I, UNAVEM II, UNAVEM III), predvsem zato, da bi ne prišlo ponovno do izbruha sovražnosti. Tudi na Balkanu je potekala operacija, o kateri sicer ne govorimo veliko, je pa bila povsem uspešna, to je bila UNTAES. Nekatere operacije pa potekajo že zelo dolgo, ni pa še videti dokončnega miru na območjih, kjer potekajo (npr. Bližnji Vzhod, Indija-Pakistan). Sicer pa na to vprašanje ni mogoče na kratko odgovoriti, saj je treba pogledati vsako operacijo in njeno uspešnost. V slovenskem raziskovalnem prostoru se je z uspešnostjo mirovnih operacij ukvarjala raziskovalka Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede, dr. Maja Garb.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
