Varna družba v.s. varna družina
April 2017, 2. del
Ponovno smo pri spraševanju o pomenu besede »varnost«. Kaj mladim pomeni varnost, kako jo razumejo, kaj zajema, kako jo zagotavljajo …
Moja naslednja kandidatka je bila 21 letna študentka Gabriela, ki meni takole: »Varnost zame v prvi vrsti predstavlja dom, družina«. »Varnost mi pomeni svetloba, da ni temno«. »Ko pomislim na besedo varnost, pomislim tudi nase, varnost si lahko zagotovim sama – odvisno od preteče nevarnosti«.
Zagotavljanje varnosti se začne v družini, v tem mikrosvetu se začne izpolnjevati potreba po varnosti, vsakič, ko so nas starši peljali v vozičku in nas ovili v odejo, da nam je bilo toplo; ko so nas nahranili, kadar smo bili lačni; ko smo šli prvič k zobozdravniku in so nas držali za roko; ko so nas spodbujali pri prvem plesnem nastopu … Otroku dodeljeni njihovi prvi Pomembni Drugi, so tisti, ki mu ta občutek zaščite in utehe omogočijo ali pa ga zanj prikrajšajo.
»Vsak človek začenja življenje kot otrok v družini in dejavnost v družini je zanj v zgodnjem obdobju dominantna« (Nastran Ule, 1993, str. 159). Prav zaradi tega je družina pomembna, ne glede na njeno obliko, velikost in umeščenost v prostoru, kajti kot pravijo avtorji Van der Ent, Evers in Komuduur (2001), se varna družba vedno začne z »varno« družino.
Družina, že iz zgodovine posebna družbena skupina, lahko postaja v sodobnem svetu drugačna (Perić, 2010). Podobno zapiše tudi M. Nastran Ule (1993) kot primarna institucija je družina v zadnjih desetletjih doživela precej sprememb, tako pri družinski strukturi (razveze, enostarševska družina, zaposlenost mater …) kot pri družinskih procesih (kohezivnost, izražanje čustev, podpora, oblike), kar vpliva na dinamiko in kakovost odnosov v družini ter v celotni družbi. Njeno prilagajanje na sodoben čas ne poteka tiho in mirno, pač pa v spremljavi številnih polemik, kritik, določanja dobrega in boljšega načina življenja (Perić, 2010).
Ne glede na spremembe pa družina ostaja pomemben in odločilen/določilen element za vsakega izmed nas!
Psihologi razlagajo, da je temeljna naloga družine, da na svoj edinstveni način omogoči in obvlada neskončno raznolikost med posamezniki in ustvari sistem, ki bo omogočil srečanje in soočenje. Tako postavljena naloga govori o socializacijskem procesu: »Družina je prostor, kjer se človek mora naučiti preživeti« (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 19) in kjer »družina kot prvi socialni sistem s svojimi značilnostmi vpliva na osebnost otroka« (prav tam).
Odvisnosti in povezanosti med člani družine ne izhajajo le iz osnovnih potreb za preživetje, temveč se ves čas sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, spoznanjih, izkušnjah, oblikovanju zunanje podobe in osebne rasti vsakega družinskega člana (Žmuc Tomori, 1988).
Izhajajoč iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin slovenskega naroda imamo v RS najvišji pravi akt Ustavo RS, ki določa tudi pravice in dolžnosti staršev (54. člen). Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določi zakon.
Pravice otrok so določene v 56. členu, kjer je določeno, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, zagotavlja pa jim še varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem (URS).
V letu 2008 se je Slovenija pridružila državam, ki so nasilje v družini prepoznale kot pojav, ki ga je treba zaradi posebnosti, razsežnosti, težavnosti odkrivanja ter predvsem ranljivosti žrtev obravnavati v posebnem zakonu (Filipčič, 2008) – Zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Število obravnavanih kaznivih dejanj in prekrškov v policijskih kartotekah kaže na precejšnjo prisotnost nasilja v družinskem okolju. Policisti so v obdobju med leti 2008 in 2014 obravnavali 620.330 kaznivih dejanj, od tega 49.125 kaznivih dejanj z elementi družinskega nasilja po izbranih kaznivih dejanjih, med katerimi je bilo 11.317 kaznivih dejanj nasilja v družini. Med žrtvami izbranih kaznivih dejanj z elementi družinskega nasilja je bilo največ žensk (18.260), otrok je bilo 4.804, starejših od 60 let pa je bilo 2.484. V navedenem obdobju je bilo evidentiranih 61 smrtnih poškodb, 13 posebno hudih, 256 hudih in 4.182 lahkih telesnih poškodb (Huselja, 2015).
Ugotovitve raziskave in odgovore sodelujoče intervjuvanke lahko sklenem v kratko misel: Varnost v družini zagotavljajo ljudje in odnosi med njimi. Kar pa lahko občutimo na primer v kvaliteti in pogostosti stikov, izkazovanju naklonjenosti in skrbi.
Zanimivo je, da je naša študentka omenila varnost v povezavi s svetlobo, »varnost mi pomeni svetloba, da ni temno. Daleč največ kršitev so policisti zabeležili in obravnavali med 22. in 24. uro (Huselja, 2015). Po našem času je v tem časovnem intervalu že precej temno, kar se sklada z omembo svetlobe. Lahko bi sklepali, da tema prinaša strah, saj ljudje nismo toliko pozorni in prilagojeni na delovanje in akcijo v nočni svetlobi. Nekaj kar se izkaže kot ovira, za seboj prinaša negotovost in strah, asociacijo nevarnosti.
Koliko si pa dekleta, ženske lahko same zagotavljajo varnost in njihova uspešnost pri tem pa je tematika, ki je v našem prostoru še nekoliko slabo raziskana. IVK Inštitut že nekaj časa zbira podatke (tukaj), s katerimi bodo ugotavljali kako si ženske same zagotavljajo varnost, kakšne informacije, spretnosti in veščine potrebujejo, da samozavestno nastopijo proti preteči nevarnosti.
Sodelujoča študentka nam je ponudila odlično asociacijo na varnost, drugo vprašanje pa je v kolikšni meri si lahko varnost resnično zagotovimo sami, ko pa smo vpeti v toliko mikrosvetov, ki nas določajo in oblikujejo ter ne nazadnje tudi omejujejo.
Spreminjanje družinskega življenja je začela prva zaznavati demografska statistika, čeprav le ta s svojim statističnim aparatom težko ujame in pojasni družinsko življenje kot takšno. Rizična družba (nič ni trajno in dokončno), izgubljanje ontološke varnosti (osnovno zaupanje v ljudi in stvari okrog nas, ki se »pridobi« v času primarne socializacije v družini), postavljajo nove razmere. Kar pa se mi zdi zaskrbljujoče skladno z ugotovitvami raziskav, ki obravnavajo družinsko nasilje in obravnavo varnosti je pomen vzgoje v družini. Praper (1995) pravi, da večinoma vzgajamo tako, kot so nas vzgajali. Na kateri točki lahko izstopimo iz kroga nasilja? Družina oblikuje svoje vrednote, zglede, poglede na svet in delovanje v njem. Vrednote so v splošnem prepričanja o nekem najprimernejšem zaželenem stanju ali vedenju in bi naj posamezniku nakazale smer njegovega življenjskega sloga. Za razliko od predhodnih družb (in sistemov) kjer je obstajal enoten vrednostni sistem, danes lahko govorimo o razdrobljenosti vrednostnih sistemov. V grobem bi se lahko vprašali, kaj prinaša pluralizacija zmedenosti in negotovosti, ki vodi tudi do nasilja za razliko od brezbarvnega in enodimenzionalnega totalitarnega sistema, ki prav tako označuje nasilje?
Kar pa se tiče osebne varnosti, menim, da je ne smemo definirati le v smislu fizične zaščite, ampak sega tudi v polje psihičnega blagostanja. Postavljanje meja in asertivnost v osebnih in profesionalnih odnosih z ljudmi je polje v katerem smo včasih še precej neuigrani. Moj pomislek gre v smeri – lahko si kupim solzivec in ga nosim v svoji torbici, kadar se zvečer vračam domov z dela, a zakaj sem bila zadržana do poznih večernih ur?
In spet osebnostne lastnosti razvijamo v družini …
Viri:
- Nastran Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- Huselja, A. (2015). Nasilja v družini in njujnost usklejenega delovanja pristojnih institucij. Univerza v Mariboru FVV. Dostopno na: http://www.prepoznajnasilje.si/docs/default-source/izdelki/adil-huselja_zbornik-%C4%8Dlanek_nasilje-v-dru%C5%BEini-in-nujnost-usklajenega-delvoanja-pristojnih-institucij.pdf?sfvrsn=2 (sneto dne: 20. 3. 2017).
- Filipčič, K. (2008). Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Ljubljana: GV založba.
- Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine: prispevek k razvidnosti družinske skupine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- Perić, M. (2010). Družina v sodobnem svetu. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletum/IMPLETUM_271ORGANIZATOR_Druzina_Peric.pdf (sneto dne: 20. 3. 2017).
- Praper, P. (1995). Tako majhen, pa že nervozen!? Nova Gorica: Educa.
Avtorica: ŠK E: info@varensvet.si
Varnost je, varnosti ni?
Marec 2017, 1. del
Ko sem iskala navdih za začetek svojega pisanja, sem najprej neutrudno brskala po internetu, nato preletela celotno polico knjig, ki si jih lastim, kupček revij, člankov in še raznih gradiv, a ni bilo sledi uspeha… Razmišljala sem, in razmišljala, in se nato odpravila od doma. Med čarobno obsijanega večernega Tivolija se mi končno porodi zamisel. S seboj imam vse potrebne pripomočke si rečem in veselo krenem na pot. Mojo izhodiščno vsebino bodo predstavljala mnenja, pomisleki, zamisli, ideje, prebliski ljudi, posameznikov, ki mi jih bo uspelo prepričati v sodelovanje!
Dobim nekaj prijaznih posameznikov in se najprej osredotočim na poizvedovanje o pomenu odrešilne besede »VARNOST«. Kaj pravzaprav posamezniku pomeni beseda varnost, katere asociacije ob tem najprej prikliče v svoj aktiven delovni spomin?
Valerija (23 letna študentka Filozofske fakultete): »da me ni strah«; »pomeni mi tudi ljudi, ki mi omogočijo občutek varnosti, kot so družinski člani in tudi partner«. »V širšem pomenu, mi beseda varnost pomeni izogibanje nasilju, da se ne počutim ogrožene«. »Mislim, da je Slovenija razmeroma dovolj varna država v primerjavi z drugimi«.
Poskušam po svoje psihološko interpretirati odgovor, kar bi izgledalo nekako takole: varnost = odsotnost strahu. Kadar ne čutimo varnosti, nas je strah?
Potrebo po varnosti je Maslow (1943) uvrstil med temeljne potrebe, ki jih mora imeti človek zadovoljene, da lahko občuti zadovoljstvo s samim seboj in se samoaktualizira. V njegovi hierarhiji je ravzrščena na drugem nivoju – drugi stopnički na poti do vrha, do udejanjanja posameznikovih lastnih potreb in potencialov oziroma maksimalne življenjske realizacije. Najprej so fiziološke potrebe, vendar te moramo vsi zadovoljiti, tako ali drugače, sicer umremo. Že na drugi stopnički na naši poti do vrha pa je potrebno, da si zagotovimo varnost. Če se navežem na svoj vir, si varnost zagotovimo tako, da nas ni strah. Kaj je strah?
Avtorji (na primer Barlow v Craske 1999, str. 16; Lenne 1975) strah označujejo kot »primitivno, bazično emocijo, ki vključuje odgovor na boj ali beg – ki je takojšenj, nenaden in potreben za preživetje«. Gre za specifično čustvo vezano na določen predmet ali situacijo (Horvat in Magajna 1989). Strah pomeni odgovor na trenutno nevarnost (Barlow v Craske 1999). Strah nas je torej kadar se lotimo novih stvari, ki jih ne poznamo, kadar nas nekaj preseneti, kadar stopimo izven svojega ustaljenega ritma, rutine, kadar ne plačamo računa za zdravstveno zavarovanje, kadar nas partner po nekaj letih zapusti, kadar nimamo redne službe, kadar hodimo sami domov po ulici … Skratka kadar stopimo iz svoje cone udobja, kjer stvari obvladujemo in nadzorujemo.
Da si lahko zagotovimo varnost, pomembno stopničko na poti do lastnega samoudejanjanja in samospoznavanja moramo delovati po ustaljenih tirih, da ne občutimo strahu. »Varno se počutim, kadar sem obkrožena s svojimi družinskimi člani, kadar se družim s svojim partnerjem«. Se družimo z ozkim krogom ljudi, ki jih poznamo že od rojstva in jim zaupamo in se ob njih počutimo varne. Varne se počutimo tudi ob parnerju, ki smo si ga izbrali in se z njim intenzivno družimo.
Na podlagi analize vira (interpretacije odgovora študentke na asociacijo ob besedi varnost) sem prišla do sklepa: stalna rutina vsakdana in stalna ekipa ljudi okrog nas nam pomeni odsotnost strahu, ki predstavlja varnost.
Ali si lahko takšno varnost zagotovimo sami, seveda! Če se navežem na odgovor naprej »beseda varnost pomeni izogibanje nasilju, da se ne počutim ogrožene«. Ustaljeni ritem življenja, izguba občutka strahu, posledično človek ne občuti nobene ogroženosti in ni nasilen do okolice. Ko preberem ta stavek si življenje predstavljam kot popolnoma ravno črto.
Sprašujem se ali je res lahko tako plastično? Ali egilitarizem zavlada tudi na področju vzgoje otrok? Imamo vsi starše, družino ki je ob nas, ki jim lahko zaupamo, ki nam stojijo ob strani, ki nam brezpogojno nudijo varnost in s tem ustaljen ritem življenja?
Žurnal24. si (2016): »Direktor bolnišnice v Novem Sadu ugotavlja, da starši bolnega otroka lahko enostavno zapustijo«. »Med drugim zdravijo 4-letnega otroka, ki ga že 13 mesecev ni obiskal nihče od svojcev«.
Cosmopolitan (2016): Pretresljiva izpoved Slovenke: “Pri dveh letih so me zapustili starši”. »Dvajsetletna Natalia se ne spominja nežnega šepetanja, ko te mama pokrije z odejo, preden ugasne luč v sobici, temveč socialne službe, ki jo je odpeljala k rejnikom … ker sta jo zapustila starša«.
Dodajam pojasnilo Inštituta RS za socialno varstno (b. l.), ki opisane primere otrok uvršča v kategorijo »Otroci, prikrajšani za normalno družinsko življenje«. To so otroci, ki zaradi težav v odraščanju ali zaradi neugodnih pogojev ne morejo živeti pri starših. V to kategorijo otrok sodijo tudi otroci, katerih staršem je sodišče z odločbo odvzelo starševske pravice, oziroma otroci, katerih starši zanemarjajo starševske pravice ali jih ne morejo izpolnjevati (so na prestajanju kazni, daljšem zdravljenju, kronično bolni itd.), ter otroci, katerih starši imajo neurejene medsebojne odnose (prepiri, grobosti) ali katerih starši so vdani pojavom, ki so v nasprotju s splošno veljavnimi družbenimi normami oziroma te norme kršijo.
Po prebranem se nam Maslowa hierarhija potreb ruši, obrača na glavo, sesuva. Kako si bodo takšni posamezniki sploh zagotovili osnoven občutek varnosti, da se bodo lahko samoaktualizirali?
»Mislim, da je Slovenija razmeroma dovolj varna država v primerjavi z drugimi«. Ko sem študentko vprašala, naj mi svojo misel podrobneje razloži, se je navezala na varnost v širšem pomenu besede. V Sloveniji nimamo vojne, nad glavo nam ne letijo krogle, ne moremo kupiti orožja po trgovskih centrih, na ulici ne stojijo vojaki z orožjem v roki, ponoči in podnevi se lahko prosto gibamo, peljemo otroka na sprehod… To je res! Na lestvici varnih držav The Global Peace Index 2016 se Slovenija uvršča na deseto mesto med najbolj varnimi državami. Vsaka država je uvrščena na lestvici od pet do nič točk, pri čemer je upoštevanih 23 faktorjev v kategorijah: stopnja varnosti, varnost v družbi, notranji in mednarodni konflikti in militarizacija. Države imajo po eni strani možnost suverenega odločanja o svoji nacionalnovarnostni politiki, po drugi strani pa so te možnosti določene s konkretnimi procesi in možnostmi v mednarodnem okolju. Tudi Slovenija je vpeta v določene pakte (npr. NATO), ki nam omogočajo začito in sodelovanje z državami v primeru zaslutene ogroženosti.
V odgovorih sodelujoče študentke sem zaznala opis dveh vidikov varnosti. Lahko bi interpretirala, da so se asociacije razvrstile v kategorijo »varnost v ožjem/osebnem smislu« ter »varnost v širšem/nacionalnem pomenu«.
Oba odgovora sta vsebinsko različna in pomembna za razlago koncepta varnosti. Lahko bi sklenila, da varnost pomeni še vse kaj drugega kot zamejitev države z mejo, cariniki, policaji, predpisi, dokumenti.
Varnost je osnovna fiziološka potreba, ki mora biti zagotovljena, da lahko posameznik zagotovi svojo najvišjo potrebo po uresničitvi potencialov, da postane to, kar bi lahko postal!
Viri:
- Craske, M. G. (1999). Anxiety disorders:psychological approaches to theoryant treatment. Boulder, CO: Westview press.
- Cosmopolitan. (2016). Pri dveh letih so me zapustili starši. Dostopno na: http://www.cosmopolitan.si/samo-zate/pri-dveh-letih-so-me-zapustili-starsi/ (pridobljeno dne: 11. 2. 2017).
- Institute for economics and peace. (2016). Global pedace index 2016. Dostopno na: http://economicsandpeace.org/wp-content/uploads/2016/06/GPI-2016-Report_2.pdf (pridobljeno dne: 11. 2. 2017)
- Inštitut za socialno varstvo. (b. l. ). Otroci prikrajšani za normalno družinsko življenje. Dostopno na: http://www.irssv.si/otroci-in-druzina/otroci-prikrajsani-za-normalno-druzinsko-zivljenje (pridobljeno dne: 11. 2. 2017).
- Lenne, R. (1975). Das urphanomen angst. Muenchen: Paul List Verlag KG.
- Maslow, A. H. (1943). A Theory of Human Motivation. Psychological Review 50(4), str. 370-96.
- Žurnal24. si. (2016). Starši zapustili bolnega fantka. Dostopno na: http://www.zurnal24.si/starsi-zapustili-bolnega-fantka-clanek-264608 (pridobljeno dne: 11. 2. 2017).
Avtorica: ŠK E: info@varensvet.si
