Na različne načine, smo, vsakodnevno udeleženi v cestnem prometu. Slednji nam predstavlja nujno zlo, brez katerega si ne predstavljamo več našega vsakdanjika, smo tako rekoč odvisni od različnih oblik prometnega sistema. Udeleženci v njem smo na različne načine, kot vozniki (različnih) motornih vozil, kot kolesarji, pešci, ipd. Vsak izmed nas pa se mora zavedati pomena svojih ravnanj in s tem povezanih nevarnosti, ki nam pretijo. Še bolj pa se moramo zavedati pomena varnosti v prometnem sistemu.
Ob pojmu prometna varnost, večina nas pomisli na varnost v cestnem prometu, ki pa ne vključuje le cestni ampak tudi zračni, železniški in pomorki promet. Največ pozornosti pa je namenjene ravno varnosti v cestnem prometu, ker se slednjega večina nas vsakodnevno tudi poslužuje, bodisi v obliki potniškega ali transportnega prometa.
Pojmi promet, prometni sistem in prometna varnost
- Promet je potrebno razumeti predvsem kot sistem, ki je odprt. Cestni promet pa razumemo kot dejavnost, ki omogoča zadovoljitev potreb po gibanju in premikanju ljudi, stvari in informacij ter vseh vrst prevoznih sredstev po določeni poti v določenem času in prostoru.
- Prometni sistem tako predstavljajo cestni, železniški, pomorski in zračni promet. V današnjem času prometnega sistema ne delimo več na ceste, železnice, letalstvo in pomorstvo, saj uporabniki prometnega sistema in naročniki prevozniških storitev iščejo optimalne prevozne poti in celovite logistične rešitve. Tem spremembam se prilagaja tudi Ministrstvo za promet, s temeljnim strateškim dokumentom Resolucijo o prometni politiki RS (Intermodalnost: Čas za sinergijo).
- Prometna varnost Šeparovič pojasnjuje, da je pojem varnost prometa možno razumeti kot: določeno stanje prometa (varno, nevarno,stopnja varnosti), kot predmet družbene in individualne dejavnosti s težnjo po večji stopnji varnosti ter kot predmet znanstvenega raziskovanja (Zajc, L., 2010).
Foto: Pixabay
V uvodnem delu Resolucije o prometni politiki RS je navedena definicija:
Prometna varnost je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema. Vsak udeleženec v prometu ali uporabnik prometne storitve želi imeti tak sistem, ki zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja. Od stopnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov.
Udeleženci v prometu
Udeleženci v cestnem prometu so prvi člen v verigi varnosti v cestnem prometu. Ne glede na tehnične ukrepe, ki se izvajajo, je učinkovitost varnosti v cestnem prometu odvisna predvsem od vedenja udeležencev samih. Pri tem imajo ključno vlogo izobraževanje, usposabljanje in izvajanje ukrepov. Vendar pa mora sistem varnosti v cestnem prometu upoštevati tudi človeške napake in neustrezno vedenje ter zanje predvideti čim bolj učinkovite popravljalne ukrepe – stoodstotne varnosti ni. Vsi sestavni deli sistema, zlasti vozila in infrastruktura,morajo biti zato čim bolj udeležencem prijazni, da se preprečijo in omejijo posledice takšnih napak za udeležence, zlasti za najranljivejše.
Otroci kot udeleženci v prometu
Najprej kot potniki v avtomobilih, nato kot pešci in kasneje tudi kot kolesarji. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa.
Pešci
So ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu. Nimajo oklepa, ki bi jih varoval pred morebitnimi poškodbami zaradi posledic prometnih nesreč. Zato jih je Nacionalni program varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji izpostavil kot enega glavnih ciljev, kjer moramo izboljšati prometno varnost.
Med pešci so najbolj ogroženi starejši nad 65 let starosti ter otroci do 15. leta starosti. Največ nesreč je v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vidljivost in pogoji vožnje na cestah bistveno slabši. Pešci sami najbolje poskrbijo za svojo varnost če:
- dosledno upoštevajo prometne predpise (hoja ob levem robu ceste, prečkanje ceste na označenih prehodih za pešce itd.),
- uporabljajo odsevne predmete, ki izboljšajo opaznost pešca na cesti (kresničke, odsevni trakovi itd.),
- previdno in preudarno ravnajo ter skušajo predvideti ravnanje ostalih udeležencev v prometu.
Vozniki – ogroženi ali ogrožajoči
Med vozniki in potniki osebnih avtomobilov so najbolj ogroženi in najbolj ogrožajo mladi med 18. in 24. letom ter starejši nad 50 let starosti. Pogosto so žrtve prometnih nesreč z vozili tudi ranljivejši udeleženci v prometu, predvsem pešci in kolesarji.
Kolesarji
Tako kot pešci so tudi kolesarji med najbolj ogroženimi skupinami v cestnem prometu. Med njimi najbolj izstopajo starejši nad 65 let ter otroci do 15. leta.
Otroci lahko samostojno sodelujejo s kolesom v prometu šele, ko dopolnijo 10 let in uspešno zaključijo program usposabljanja za vožnjo kolesa. Do takrat jih morajo na njihovih kolesarskih podvigih spremljati odrasli.
Svojo varnost lahko kolesarji povečajo, če:
- vozijo tehnično brezhibno kolo
- dosledno upoštevajo prometne predpise (vožnja po kolesarski stezi, upoštevanje prednosti, prečkanje ceste na označenih prehodih za pešce, vožnja ob robu cestišča itd.)
- uporabljajo kolesarske zaščitne čelade
- uporabljajo odsevne predmete in luči za boljšo opaznost na cesti
- previdno in preudarno ravnajo ter predvidevajo ravnanje drugih udeležencev v prometu.
Motoristi
Predstavljajo vedno večjo skupino udeležencev v cestnem prometu in je tako tudi najtežje zmanjšati število nesreč in smrtnih žrtev. Motoristi spadajo med ogrožene skupine udeležencev, ki so pogosto žrtve prometnih nesreč. Javna agencija za varnost prometa tako svetuje motoristom izjemno previdnost in strpnost, prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti ter uporabo zaščitne čelade in druge opreme.
Varnost motoristov je povezana z ravnanjem motoristov samih, da upoštevajo omejitve hitrosti, poskrbijo za vidnost ter uporabljajo zaščitno opremo in čelado. Prav se osvešča voznike drugih motornih vozil, avtomobilov, da se zavedajo ranljivosti motoristov, da so dodatno previdni in se 3-krat prepričajo, da ne prečkajo poti motoristom ter jim tako odvzamejo prednost.
Tuje študije kažejo, da so motoristi vozniki iz drugačnih motivov kot npr. vozniki avtomobilov, njim so v ospredju motivi užitka v vožnji, zabave, kot pa način preživljanja prostega časa, ampak še vedno se morajo zavedati svoje ranljivosti.
In še nekaj kratkih napotkov za motoriste:
- Na pot se odpravite spočiti;
- Pred vsako vožnjo pa preverite stanje vašega jeklenega konjička ali kolesa;
- Potrebno je pravočasno predvideti ravnanje drugih udeležencev v cestnem prometu in pričakovati tudi nenavadne situacije, na katere moramo hitro odreagirati;
- Zaradi morebitnega zaviranja voznika pred vami, obdržite ustrezno varnostno razdaljo.
Več koristnih napotkov najdete kako bo reagiral motorist in supermotorist.si
Viri
- Evropska komisija. (2010). Smernice za varnost v cestnem prometu 2011-2020: Povzetek predloga Evropske komisije. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/transport/road_safety/pdf/road_safety_citizen/road_safety_citizen_100924_sl.pdf
- Koristni napotki. (18.7.2015). supermotorist.si. Pridobljeno na http://www.supermotorist.si/koristni-napotki.html
- Predvidevaj kako bo reagiral motorist. (18.7.2015). supermotorist.si. Pridobljeno na http://www.supermotorist.si/predvidevaj/kako-bo-reagiral-avomobilist.html
- Preventiva (prometna varnost). (8.7.2015). Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/preventiva-/prometna-varnost-category-blog
- Varnost v cestnem prometu. (14.7.2015). mzi.gov.si. Pridobljeno na http://www.mzi.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/prometna_politika/varnost_v_cestnem_prometu/
- Zajc, L. (2010). Varnost cestnega prometa kot sistemska prvina. 10. Slovenski kongres o cestah in prometu (str. 567-572). Portorož: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije
- Zakon o voznikih. (2010). Uradni list RS,(109/10).
- Zakon o motornih vozilih(2015). Uradni list RS,(23/15).
Avtorica: Anja Mežič E: anja.mezic@varensvet.si
