V projektu, ki ga je izvedel IVK Inštitut za varnostno kulturo, sofinancirala pa Mestna občina Ljubljana, je sodelovalo 266 učenk in učencev 5-ih OŠ in sicer:
- OŠ Vodmat z učenci 7. in 8. razredov.
- OŠ Miška Kranjca z učenci 8. razredov.
- OŠ Valentina Vodnika z učenci 9. razredov.
- OŠ Hinka Smrekarja z učenci 7. razredov.
- OŠ Kašelj z učenci 7. razredov.
Mladi se z varnostno problematiko in z nasiljem srečujejo tako rekoč v vseh okoljih, doma, na ulici, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Pri tem je zelo pomembno, da se mladi nasilja okrog sebe zavedajo, da ga znajo prepoznati, in se nanj takoj ustrezno odzvati. Kdaj in na kakšen način prihaja do nasilja med mladimi, je odvisno od vzgojnih elementov, dane situacije in samokontrole. Ozaveščanje, širjenje znanja in zavedanja o varnostni kulturi mladih ter vzgoji za nenasilje, so pomembne aktivnosti za varnost mladih.
Učenci so se v projektu seznanili s pomenom osebne varnosti in varnostne kulture, z oblikami nasilja, kako jih prepoznati, in kako ukrepati v konfliktnih situacijah. Nasilje se začne že na verbalnem nivoju, ko nas nekdo žali, in nam z grdimi besedami povzroča neprijetne občutke. Pri tem je pomembno, da na nasilje reagiramo takoj, ga ne toleriramo, temveč se postavimo zase. Tistemu, ki je bil nasilen moramo povedati, da nam njegovo ravnanje ni bilo všeč, in da ne želimo, da ga še kdaj ponovi. Na ta način mu damo vedeti, da ni ravnal prav. Za oblike nasilja, kot so klofute, brcanje, zvijanje rok, spletno nadlegovanje itd, ni opravičila. V teh primerih je potrebno o nasilju takoj seznaniti odraslo osebo (učitelja, starše, sorodnike ipd). Z mladimi, ki izvajajo nasilje in ne upoštevajo nobenih opozoril, se morajo učitelji in/ali drugi zaposleni takoj pogovoriti in spremljati njegovo vedenje v šoli.
Zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju nasilja imajo učenci, ki nasilje zgolj opazujejo, in ne storijo nič, da bi se kaj spremenilo. Očividci imajo tako zelo veliko moč, da o nasilju nad vrstniki spregovorijo z odraslo osebo, katere naloga je, da takoj ukrepa oz se posvetuje z ustreznimi službami.
Učenci so v projektu prav tako izvedeli, da za varnost lahko veliko naredijo sami, torej prvo pri sebi, da ne ogrožajo drugih, in tudi samega sebe. Torej nikoli, nikomur ne počnimo tistega, kar ne želimo, da bi kdo to počel nam. Prav tako, jim bodo prišle prav informacije in napotki, ki jih bodo lahko koristno uporabili tudi izven šolskega prostora. Pomembno je, da kjerkoli že smo, da opazujemo okolico in ljudi okoli sebe, saj že na ta način lahko veliko naredimo v preventivnem pomenu.
Znanje in informacije, ki so jih učenci pridobili v projektu lahko uporabijo tako v šoli, kot doma ter v medsebojni komunikaciji z vrstniki.
Dejstvo je, da se dinamika varnostnih razmer v Evropi in posledično v Sloveniji spreminja. Mladi zato potrebujejo znanje, kako biti varen, kako se nevarnostim izogniti, oz. jih pravočasno prepoznati. Na nas odraslih pa je, da z njimi vzpostavimo most zaupanja, ki je potreben, da skupaj gradimo bolj varen svet.
Rezultati kviza, ki je bil izveden po končanem projektu:
Kategorija učencev 7. razreda
- Lana Krotko, OŠ Vodmat
- Učenec, OŠ Hinka Smrekarja
- Mila Kuzmanov, OŠ Vodmat
Kategorija učencev 8. razreda
- Žan Celestina, OŠ Miška Kranjca
- Zala Čebulj, OŠ Miška Kranjca
- Marko Matić, OŠ Vodmat
Kategorija učencev 9. razreda
- Učenka, OŠ Valentina Vodnika
- Učenka, OŠ Valentina Vodnika
- Učenka, OŠ Valentina Vodnika
Podelitev nagrad na OŠ Vodmat Ljubljana
Foto: arhiv OŠ Vodmat Ljubljana
Foto: arhiv OŠ Vodmat Ljubljana
Foto: arhiv OŠ Vodmat Ljubljana
Pripravil: Andrej Kovačič