Krajši prispevek je namenjen seznanjanju širše javnosti z možnostjo pritožbe nad delom oseb, ki imajo z zakonom in pod določenimi pogoji pravico posegati v pravice drugih. V tem prispevku smo se osredotočili na policiste in zasebne varnostnike. Po predstavitvi postopkov, smo v zaključku kritično ocenili aktualni način pritožbenega postopka zoper delo varnostnikov in dodali predlog za izboljšanje stanja. Moramo poudariti, da mora vedno obstajati pritožbeni postopek zoper delo oseb, ki imajo možnost uporabo sredstev za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pritožba zoper delo policije
Eden od glavnih ciljev demokratične družbe je zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V kolikor so nam te pravice kršene, imamo možnost pritožbe. Pritožba je orodje posameznika, s katerim izraža nestrinjanje. Danes lahko vložimo pritožbo, praktično za vsako nestrinjanje, med drugimi lahko vložimo tudi pritožbo nad delom policije. Takšne pritožbe, v kolikor so obravnavane na pošten, pravičen, strokoven in zakonit način, prikazujejo demokratičnost družbe. Stoodstotne poštenosti, pravičnosti, strokovnosti in zakonitost ne moremo doseči, saj je ugotavljanje dejanskega stanja izjemno zahtevna in včasih nemogoča naloga. V interesu države je izboljšati in izpopolniti pritožbene postopke, kot tudi načine odkrivanja dejanskega stanja.
Obstaja več različnih pritožb nad delom policije:
- vpis v knjigo za pritožbe,
- pritožba na plačilni nalog pri prekrškovnem organu,
- pritožba zaradi kršenja človekovih pravic,
- kazniva dejanja policistov (Smolej, 2014).
V dotičnem prispevku nas bo zanimala pritožba zaradi kršenja človekovih pravic. Postopek je relativno preprost. Ko so bile posamezniku kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista, mora pritožnik najkasneje v 45 dneh poslati pritožbo na ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju besedila: MNZ). Pritožbo lahko oddajo tudi svojci, če menijo, da so bile pritožniku kršene človekove pravice pri izgubi življenja. Pritožba se lahko odda v pisni obliki, ustno na zapisnik ali v elektronski obliki. V kolikor se pritožbo pošlje na policijo, morajo od tam takoj obvestiti MNZ in jim posredovati pritožbo. Na MNZ- ju se odločijo, kdo bo vodil pritožbeni postopek, če seveda je pritožnikova pritožba upravičena. Postopek lahko vodi vodja policijske enote ali senat MNZ, odvisno od resnosti pritožbe (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).
Poznamo dve vrsti pritožbenega postopka; pomiritveni postopek in postopek pred senatom MNZ. Pri pomiritvenem postopku se pritožba obravnava v policijski enoti, v kateri je prišlo do kršitve. Vodja policijske enote povabi pritožnika na razgovor in skupaj poskušajo rešiti spor med policistom in pritožnikov. V primeru, da se pritožnik strinja z ugotovitvami vodje policijske enote, se postopek konča. V kolikor pomiritveni postopek ni bil uspešen, se pritožbo preda senatu. Senat MNZ obravnava pritožbo če (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013):
- pomiritveni postopek ni bil uspešno končan,
- če je bil v policijskem postopku, kdo hudo telesno poškodovan, posebno hudo telesno poškodovan ali je izgubil življenje,
- če je bilo uporabljeno strelno orožje,
- če je bilo uporabljeno prisilno sredstvo zoper več kot tri osebe in je nastala lahka telesna poškodba,
- če je bil v postopku otrok, mladoletnik ali pripadnik ranljivih narodnostnih, etičnih ali drugih skupin,
- če so v pritožbi navedene trditve o mučenju, krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju,
- če je bila pritožba vložena zoper vodje policijskih enot ali vodje notranjih organizacijskih enot policije,
- če se obravnava pritožba tujca, ki ne živi v Sloveniji,
- drugi primeri hudega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).
Senat imenuje minister. Sestavljen je iz pooblaščenca ministra kot vodja senata in dva predstavnika javnosti, kot člana senata. Na sejo so vabljeni vsi udeleženci postopka. Policist, zoper katerega se vodi postopek, pritožnik, poročevalci, priče, strokovnjaki. Poročevalec predstavi dejstva, ki so bila ugotovljena. Na podlagi tega senat glasuje o utemeljenosti pritožbe. Odločitev senata je dokončna (Zakon o nalogah in pooblastilih policije, 2013).
Senat se lahko odloči v korist policista ali pritožnika. V kolikor se pritožba reši v korist policista, dobi pritožnik odgovor z obrazložitvijo. V nasprotnem primeru se zoper policista lahko uvedejo različni ukrepi; Opravičilo policista, pisno ali ustno opozorilo policista, predlog za uvedbo disciplinskega postopka, postopka o prekršku ali kazenskega postopka (Smolej, 2014).
Kot vidimo, je pritožbeni postopek zoper policiste dokaj preprost. Postopek je pravičen, ker pri hujših dogodkih neodvisen organ ugotavlja dejansko stanje, kar je zelo pomembno pri tovrstnih postopih, saj policisti razpolagajo s prisilnimi sredstvi. Prisilna sredstva se smatra kot najhujši, vendar nujni poseg v človekove pravice, zato je treba vsako zlorabo ugotoviti in kaznovati.
Pritožba nad delom zasebnih varnostnikov
Varnostniki v skladu z ZZasV-1 razpolagajo z določenimi upravičenji-pooblastili, ki pomenijo določen poseg v posameznikove človekove pravice(ZZasV-1,2011). Predhodno smo opisali postopek in možnosti pritožb nad delom policije, zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic pri izvajanju pooblastil, opredeljenih v Znppol. Na tem mestu pa bomo predstavili mehanizme nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja ter razjasnili možnosti pritožb nad delom zasebnih varnostnikov.
Mehanizmi nadzora nad izvajanjem dejavnosti zasebnega varovanja
V skladu z ZZasV-1 pripada funkcija pristojnega organa za nadzor nad dejavnostjo zasebnega varovanja ministrstvu za notranje zadeve. Sam nadzor nad zakonitostjo izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja se vrši preko inšpektorjev inšpektorata ministrstva za notranje zadeve. Za nadzor nad zakonitostjo pri opravljanju nalog zasebnega varovanja pa je v skladu z dotičnim zakonom zadolžena tudi policija (ZZasV-1,2011).
Za notranji nadzor nad opravljanjem nalog varnostnega osebja, je zadolžen tudi sam imetnik licence za opravljanje nalog zasebnega varovanja. Ta mora tovrsten nadzor zagotoviti z varnostnim menedžerjem in varnostniki nadzorniki (ZZasV-1,2011).
Za konec pa izpostavimo še določene oblike neformalnega nadzorstva. Na tem mestu velja omeniti Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, kot primer strokovnega interesnega združenja, nenazadnje pa tudi javnost.
Slika 1: Shema mehanizmov nadzora
Postopek pritožbe nad delom zasebnega varnostnika
V kolikor je zoper določeno osebo pri izvajanju nalog varnostnega osebja nastala škoda, poškodba ali kršenje pravic zasebnosti ima posameznik pravico podati pritožbo imetniku licence, pri katerem je bil v času dejanja varnostnik v delovnem razmerju. V kolikor ima dejanje varnostnika znake kaznivega dejanja ali prekrška, se o tem takoj obvesti policijo. Pritožbo lahko poda posameznik tudi na reprezentativno združenje, torej Zbornico, katera ima pravico od imetnika licence zahtevati poročilo o podanih pritožbah.
Torej, v primeru, ko je ugotovljen prekršek oziroma kaznivo dejanje, izvede nadaljnji postopek policija. V nasprotnem primeru pa gre za spor, ki je v domeni civilnega prava (mnz.gov.si, 2015).
To pritožbo lahko posameznik poda tudi v primeru, ko je domnevno sporno dejanje varnostnika že prijavil policiji. Imetnik licence pritožbo obravnava, ter pritožnika v roku 30 dni od prejema pritožbe obvesti o svojem sklepu glede utemeljenosti le-te.
Zaključek
Iz prispevka je razvidno, da sta pritožbena postopka dobro zastavljena, ter zagotavljata pošten in pravičen postopek, kjer ima posameznik možnost iskati pravico. Edino pri pritožbi imetniku licence, kjer posameznik vloži pritožbo nad delom varnostnika, ki ga nato obravnava imetnik licence. Tukaj predvsem poudarjamo odgovornost imetnika licence, ki jo ima pri reševanju pritožbe.
»Injustice anywhere is a threat to justice everywhere.« – Martin Luther King Jr.
Viri
- Smolej, D. (2014) Pritožba zoper delo policije. PPT: Fakulteta za varnostne vede.
- Uporabniki in naročniki storitev zasebnega varovanja. (2015). Mnz.gov.si. Pridobljeno na http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebno_varovanje/uporabniki_in_narocniki_storitev_zasebnega_varovanja/
- Zakon o zasebnem varovanju [ZZasV-1]. (2011). Pridobljeno na https://zakonodaja.com/zakon/zzasv-1
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (2013). Uradni list RS, (15/2013).
Pripravila: Aleš Godec in Domen Hribar E: info@varensvet.si
