Če želimo razjasniti pojem korporativne zasebne obveščevalne dejavnosti se moramo na začetku posvetiti osnovnemu pojmu, kateri je obveščevalna dejavnost. Sama obveščevalna dejavnost je proces zbiranja in analitične obdelave surovih podatkov, iz katerih se izdela celovit obveščevalni izdelek, ki ga uporabnik potrebuje pri sprejemanju in oblikovanju odločitev na političnem, državnem, gospodarskem in varnostnem področju (Anžič, 2010).
Iz definicije je razvidno, da se obveščevalna dejavnost opravlja v politične in državne namene. Iz definicije vidimo tudi, da se obveščevalna dejavnost opravlja tudi na gospodarskem in varnostnem področju, kateri pa zajema tudi zasebno sfero zaposlovanja in delovanja populacije v samostojni in podjetniški smeri. Kadar gre za podjetniško smer izvajanja zasebne obveščevalne dejavnosti, to poimenujemo iz angleške besede »corporation«, kar po slovensko pomeni korporacija.
Pri obrazložitvi, pojmovanju in primerjavi državne obveščevalne dejavnosti s »korporativno zasebno obveščevalno dejavnostjo« si bomo pomagali z doktorsko disertacijo Jaroša Britovška. Tema doktorske disertacije je »Zasebna obveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji – teoretični, pravni in praktični vidik«.
Bistvo obveščevalne dejavnosti je, da poteka na tajnem nivoju, medtem ko se korporativna obveščevalna dejavnost ukvarja z zgolj dejanji, katera niso povezana s tajno naravo dela. Za zagotavljanje kvalitetne obveščevalne informacije so potrebna določena vrsta znanja, ki jih na zasebnem področju najbolj uporabljajo zasebni detektivi. Obveščevalna dejavnost se ustvarja oziroma modelira tako, da se na začetku načrtuje in usmerja. Sledi zbiranje podatkov na vseh nivojih organizacije. Ti podatki se kasneje obdelujejo in analizirajo v organizaciji ter se kasneje posredujejo dotični osebi (Britovšek, 2017).
Detektivi, kateri izvajajo svojo dejavnost po ZDD-1, lahko zbirajo in pridobivajo informacije za zavarovanje dokazne vrednosti. Pri takem načinu tudi oni pred operacijo načrtujejo in usmerjajo svoje naloge. Detektivi izvajajo zasebno korporativno obveščevalno dejavnost za naročnika, ki je lahko fizična ali pravna oseba, vendar ga ta mora za svoja dejanja pooblastiti. V zasebni korporativni obveščevalni organizaciji, ki jo lahko izvajajo detektivi potem tudi zbrane terenske podatke obdelujejo in analizirajo ter kasneje posredujejo informacije in podatke svojim naročnikom. Modeliranje oziroma izvajanje obveščevalne dejavnosti v državnem in zasebnem sektorju je dokaj podobno, saj poteka enak ciklični proces, kateri je viden spodaj iz slike 1. Slika 1: Tradicionalni obveščevalni ciklus
Avtor: Boštjan Ban, magister varstvoslovja