Premoženjska kriminaliteta se pojavlja v vsaki občini in ima dokaj velik vpliv in posledice na življenje v lokalni skupnosti, zato ji je potrebno nameniti določeno stopnjo pozornosti. Dvoršek (2008) definira premoženjsko kriminaliteto kot protipravna prisvajanja tujih stvari, ki prinašajo storilcem premoženjsko korist, oškodovancem pa premoženjsko škodo, medtem pa v Kazenskem zakoniku (2012) navajajo, da med kazniva dejanja zoper premoženje spadajo tatvina, velika tatvina, rop, roparska tatvina, zatajitev, poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, odvzem motornega vozila, goljufija, organiziranje denarnih verig in nedovoljeno prirejanje iger na srečo, izsiljevanje, oderuštvo, izneverjenje, zloraba izvršbe, prikrivanje, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, ali naravne vrednote, poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, poškodovanje tuje stvari, napad na informacijski sistem, požig in oškodovanje tujih pravic.
Ravno zaradi pomembnosti tematike o premoženjski kriminaliteti in njenemu vplivu ter posledicah na lokalno skupnost, so študentje magistrskega programa Varstvoslovje na Fakulteti za varnostne vede leta 2014 izvedli raziskavo o premoženjski kriminaliteti na območju Mestne občine Ljubljana, v okviru projekta URBIS, katerega namen je preučevanje pomena upravljanja varnosti v mestih ter vloga organov, organizacij in civilne družbe pri zagotavljanju varnosti v mestih. Kot glavno metodo za analizo varnostne problematike so študentje uporabili SARA model, z uporabo Geografskih informacijskih sistemov so grafično prikazali mesta in območja zgostitve izbrane oblike premoženjske kriminalitete v Mestni občini Ljubljana, pregledali so vso zakonodajo povezano z izbrano tematiko in vzpostavili sodelovanje z mestnimi redarji na terenu.
Posnetek stanja
Gašparut, N., Kolar, D., Lipušček, M., Petrovič, S. in Železnik, S. (2014) so ugotovili, da mestni redarji Mestne občine Ljubljana niso le prekrškovni organ in ne izvajajo le represivnih ukrepov, saj so začeli s Strategijo v skupnost usmerjenega dela Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (2011), kjer gre za organizacijsko strategijo, ki zagovarja, da Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana in celotna skupnost oziroma t.i. partnerski subjekti, med katere spadajo občani, raznorazne organizacije in ustanove ter seveda policija, sodelujejo pri zaznavanju varnostne problematike. Ugotovili so tudi, da mestni redarji sami nimajo pooblastil za preganjanje kaznivih dejanj kot so npr. različne oblike premoženjske kriminalitete, kar predstavlja veliko omejitev za zagotavljanje varnega življenja posameznikov v lokalni skupnosti. Njihovo edino pooblastilo pri soočanju s premoženjsko kriminaliteto je po Zakonu o občinskem redarstvu (2006) zadržanje storilca oziroma osumljenca ob zaznavi kaznivega dejanja, a najdlje za eno uro oziroma do prihoda policije. Ob tem je seveda povsem jasno, da je sodelovanje mestnih redarjev s policisti enormnega pomena, kar pa v praksi omogoča Zakon o občinskem redarstvu (2006), saj definira mešane patrulje policista in mestnega redarja, kjer skupaj opravljata naloge na terenu, pri tem pa so se mestni redarji dolžni ravnati po navodilu policista oziroma vodje policijske enote.
Analiza stanja
S pomočjo Geografskih informacijskih sistemov so bili pridobljeni podatki o geografski razporejenosti premoženjske kriminalitete v Ljubljani v letu 2012 (slika 1), pri čemer je bila posebna pozornost namenjena kaznivim dejanjem tatvine, velike tatvine, ropa in roparske tatvine (Gašparut et al., 2014).
Slika 1: Prostorska razporeditev premoženjske kriminalitete v Ljubljani, 2012 (VIR: Gašparut et al., 2014)
Ugotovitve kažejo, da je premoženjska kriminaliteta skoncentrirana v centru mesta (četrtna skupnost Center) ter vzdolž glavnih cestnih povezav z drugimi četrtmi (Šiška, Bežigrad, Črnuče, Vič, Trnovo, Posavje). Vzrok, zakaj prihaja do porasta kriminalitete ravno na teh območjih, Gašparut et al. (2014) vidijo predvsem v pretoku in zadrževanju velikega števila ljudi na omenjenih lokacijah. Zaradi velike gneče so prepoznave in posledična prijetja storilcev premoženjske kriminalitete manjša, prav tako pa v večini prihaja do manjših kaznivih dejanj, kjer je tudi premoženjska škoda majhna, kar privede tudi do neprijavljanja kaznivih dejanj in posledično ustvarja idealno okolje za storilce. Neurejenost okolja je še eden izmed dejavnikov, ki prispeva k povečanem številu tovrstnih kaznivih dejanj. Manjši problem vidijo v fizični neurejenosti območja, saj so nekatere ulice, parkirišča in stanovanjski objekti premalo osvetljeni in tako že sama lokacija omogoča enostavnejšo izvršitev kaznivega dejanja. Večji problem zaznavajo v družbeni neurejenosti, predvsem na območju četrtne skupnosti Ljubljana Center, kjer pogosto potekajo prireditve in posledično prihaja tudi do pijančevanja ter uporabe drog na javnih prostorih. S tem območje postane lokacija, ki privablja potencialne storilce premoženjske kriminalitete (Gašparut et al., 2014).
Tabela 1: VIR: Gašparut et al, 2014
Tako iz prostorske razporeditve premoženjske kriminalitete v Ljubljani kot tudi iz tabele 1 je razvidno, da je odstotek premoženjske kriminalitete najvišji v Centru, kamor sodita tudi glavna železniška in avtobusna postaja, ki sta zaradi vsakodnevnega množičnega pretoka ljudi (tudi turistov) privlačna tarča za tatove. Vedno večji odstotek premoženjske kriminalitete je zaznati tudi v nakupovalnih in zabaviščnih centrih in sicer se največ kaznivih dejanj pojavlja v BTC centru (Center), Supernovi (Rudnik) ter Mercator centru (Šiška), kjer prihaja do kraj, tatvin ter vlomov v avtomobile. Nadalje so bili pregledani tudi podatki, kateri objekti in/ali katere osebe so najbolj izpostavljeni. Iz tabele 1 je razvidno, da je bila tretjina vse premoženjske kriminalitete v Sloveniji leta 2012 izvršena v Ljubljani (tatvina 29,8 %, velika tatvina 29,9 %, roparska tatvina 31,7 %), kar predstavlja velik odstotek. Pri roparskih tatvinah so na udaru bencinski servisi, trgovine, parkirišča ter predvsem železniška in avtobusna postaja (78 % vseh roparskih tatvin se zgodi ravno tu), ki sta bistveni kriminalni žarišči; prav tako so ta območja tudi tarča roparjev. Pri ropih je zanimivo dejstvo, da so v obravnavanem letu (2012) bila na udaru poleg parkirišč in stanovanj tudi stavbe zunaj naselij, kjer je pretok ljudi izredno nizek ter za takšna naselja velja večja stopnja varnosti v primerjavi s samim mestom (Gašparut et al., 2014).
Ukrepanje
Po analizi stanja in ugotovljeni prostorski razporeditvi premoženjske kriminalitete v Mestni občini Ljubljana so Gašparut et al. (2014) podali predloge, ki bi lahko prispevali k preprečevanju in preiskovanju premoženjske kriminalitete na območju Mestne občine Ljubljane. Kot prvi predlog in zato tudi eden izmed najpomembnejših, je vsekakor izboljšanje sodelovanja med vsemi vpletenimi subjekti in subjekti v lokalni skupnosti, na katere imajo težave s premoženjsko kriminaliteto kakršenkoli vpliv. Nadalje je eden izmed predlogov tudi do potankosti opredeljen načrt za povečanje prisotnosti na terenu na ugotovljenih točkah žarišč premoženjske kriminalitete. Ob začetni ugotovitvi, da mestno redarstvo nima pooblastil, ki bi jim omogočila ukrepanje zoper premoženjsko kriminaliteto, je kot pomemben ukrep predlagan tudi povečan obseg pooblastil in pristojnosti mestnega redarstva. Med predloge reševanja premoženjske problematike se je uvrstil tudi ukrep ureditev okolice, predvsem je poudarek na izboljšanju ulične razsvetljave, do takrat pa so izrednega pomena obhodi mestnih redarjev na manj osvetljenih in odmaknjenih območjih, ki so za storilce bolj privlačna. Pozabiti ne gre niti na spodbujanje družbene odgovornosti, hitro odzivanje na kršitve, preventivne aktivnosti in informiranje prebivalcev ter mešano patruljiranje v sodelovanju s policijo (Gašparut et al., 2014).
Da bi bila izvedena še zadnja faza SARA modela in sicer ocena stanja, pa bi bilo potrebno vse predlagane ukrepe tudi implementirati v praksi in navsezadnje oceniti ali se je stanje na območjih z največjo stopnjo premoženjske kriminalitete dejansko spremenilo.
Viri
- Dvoršek, A. (2008). Kriminalistična metodika. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
- Gašparut, N., Kolar, D., Lipušček, M., Petrovič, S. in Železnik, S. (2014). Vloga mestnega redarstva pri preprečevanju premoženjske kriminalitete v Mestni občini Ljubljana. V Meško, G., Eman, K., Sotlar, A. in Tominc, B. (ur.), Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti, projekt URBIS – pilotski projekt o zagotavljanju varnosti v Ljubljani (str. 67-87). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Pridobljeno na http://www.fvv.um.si/knjigarna/eknjige/raziskave/projekt-urbis.pdf
- Kazenski zakonik (KZ-1). (2012). Uradni list RS, (55/08).
- Mestni svet Mestne občine Ljubljana. (2011). Strategija v skupnost usmerjenega dela Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana. Pridobljeno na https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0CB0QFjAAahUKEwjCn9G6pZTIAhXLWBQKHUjsANU&url=http%3A%2F%2Fwww.ljubljana.si%2Ffile%2F1087247%2Fstrategija-v-skupnost-usmerjenega-dela-mestnega-redarstva-mestne-obine-ljubljana.pdf&usg=AFQjCNEFxQujFUhC6LnFuk3Bqi5zZVf7pw&sig2=LE682T3CIIsn3i6KpHl9Mw
- Zakon o občinskem redarstvu (ZORed). (2006). Uradni list RS, (139/06).
Avtorica: Danijela Kolar E: info@varensvet.si
