Gorazd Meško in Urška Pirnat
Povzetek
Policijska statistika o kriminaliteti pogosto ni odraz dejanske stopnje kriminalitete v družbi, saj ostaja temno polje neprijavljene kriminalitete neznanka. Eden od načinov, kako določiti obseg temnega polja kriminalitete, so viktimizacijske študije, v katerih se ugotavljajo viktimiziranost anketirancev v določenem obdobju, razlogi za prijavljanje ali neprijavljanje kaznivih dejanj in zadovoljstvo z organi pregona ob prijavi. Prva viktimizacijska študija se je v Sloveniji izvedla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (Pečar, 1982), po osamosvojitvi pa smo se priključili mednarodnemu projektu študije o žrtvah kriminalitete (International Crime Victim Survey). S pomočjo ugotovitev viktimizacijskih študij dobimo drugačen pogled na kriminaliteto, k odkrivanju novih vidikov kriminalitete pa prispevajo tudi študije o strahu pred kriminaliteto. Ker se že nekaj časa uveljavlja koncept zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti, je smiselno povezati ugotovitve viktimizacijskih študij pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih, kar je tudi namen prispevka. Uporabljene metode so pregled literature, ki se nanaša na viktimizacijske študije ter študije o strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Glavne ugotovitve prispevka se nanašajo na izmerjeno temno polje kriminalitete v preteklih študijah, razlogih za neprijavljanje kaznivih dejanj, strahu pred kriminaliteto ter kako lahko s temi ugotovitvami prispevamo k zagotavljanju večje varnosti v lokalnih skupnostih. Pomembnost prispevka se skriva v dejstvu, da predstavlja povezanost temnega polja kriminalitete z varnostjo v lokalni skupnosti še neraziskan segment zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih.
Ključne besede: viktimizacijske študije, temno polje kriminalitete, žrtve kaznivih dejanj, strah pred kriminaliteto, varnost v lokalni skupnosti
Več v prispevku (stran 63), ki je bil objavljen v Zborniku prispevkov 2. nacionalne konference o varnosti v lokalnih skupnostih, Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru. Uredniki: prof. dr. Gorazd Meško, doc. dr. Katja Eman, asist. Urška Pirnat. Izdajatelj: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija