Kot podžupan pokrivate tudi področje varnosti v Občini Kočevje. Kakšne so pravzaprav vaše naloge na tem področju?
Kot podžupan Občine Kočevje res pokrivam področje varnosti. Gre za splošno varnost in varnost s področja cestnega prometa. Ukvarjam se tudi s področjem romske tematike. Vodim posvetovalni telesi župana Svet za varnost občanov in Komisijo za spremljanje položaja romske skupnosti pri občinskem svetu, sodelujem pa tudi v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Moje naloge so takšne narave, da se na aktualen varnostni pojav skušam čim prej odzvati. Seveda moram biti na tekočem z informacijami in varnostnimi pojavi, ki se dogajajo v naši občini in v ta namen sodelujem s službami, ki se prvenstveno vsakodnevno ukvarjajo s področjem varnosti. Tu mislim predvsem na lokalno policijsko postajo in Medobčinski inšpektorat in redarstvo – MIR. Ker sem vso svojo poklicno pot opravljal različne naloge s področja dela policije, mi te zadeve niso tuje in jih precej dobro poznam. Informacije o varnostnih pojavih dobivam tudi neposredno na terenu in od občanov po sodobnih informacijskih kanalih – npr. preko socialnih omrežjih.
Ko nastopi kak varnostni pojav, ki je pomemben za lokalno skupnost, se povežemo z ostalimi pristojnimi službami, ocenimo situacijo in poskušamo vsak v okviru svojih pristojnosti nastal problem odpraviti. Ker je v takih primerih nujno medsebojno povezovanje in izmenjava informacij, skrbim tudi za koordinacijo med pristojnimi službami.
Kočevska leži med Loško in Ribniško dolino na severu, Belo Krajino na vzhodu ter Kolpo in Čabranko na jugu. V 74 naseljih živi 16.558 prebivalcev, med katere sodijo tudi večetnične skupnosti. Kako to vpliva na samo zagotavljanje varnosti v občini?
Občina Kočevje je ena izmed občin, kjer živijo tudi Romi. Ocenjujemo, da jih je okoli 700, kar predstavlja nekje okoli 4,2 % vseh občanov. Romi živijo tako v romskih naseljih, ki jih je v naši občini pet, kot tudi v mestu, vaseh, zaselkih. Nobena od služb, ki se ukvarja s področjem varnosti (policija, MIR…) ne vodi in ne sme voditi evidenc, ki bi storilce kaznivih dejanj in prekrškov ločevala na podlagi etnične pripadnosti, tako da ne morem govoriti o konkretnih podatkih, kako prisotnost Romov na našem območju vpliva na stopnjo varnosti. Iz »terena« pogosto dobivamo informacije, pritožbe in apele, zlasti od občanov, ki živijo v bližini romskih naselij, o kaznivih ravnanjih posameznih Romov. Najpogosteje se občani, ki živijo blizu naselij, pritožujejo nad predvajanjem glasne glasbe, kurjenjem različnih materialov s katerimi se povzroča smrad in gost dim, objestno vožnjo skozi naselja (hitrost, sunkovito zaviranje, speljevanje, glasna glasba iz vozil), različnimi vrstami pokanja v naseljih (pirotehnični predmeti, strelno orožje), in tudi nad izvrševanjem kaznivih dejanj – od raznih tatvin, pa vse do nasilnih kaznivih dejanj (rop, telesne poškodbe ipd). Takšne informacije ne dobivamo le od občanov, ki živijo blizu romskih naselij, temveč tudi od občanov in služb, ki stanujejo oz. delujejo v mestu. Večkrat dobimo informacije o nasilnem vedenju posameznih, pogosto mlajših Romov na različnih javnih prireditvah, gostinskih lokalih, iz urgence zdravstvenega doma, Centra za socialno delo, rdečega križa… Na podlagi takih informacij, lahko zaključimo, da tudi ravnanje navedenih posameznikov, precej vpliva na stanje varnosti in na splošno varnostno počutje občanov. Seveda pa stvari ne moremo in ne smemo posploševati in celotno romsko skupnost označevati kot takšno.
Na takšna dejanja se na občini odzivamo preko delovanja omenjenih teles (Svet za varnost, Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti) ter preko sodelovanja z organi pregona ter samim delom na terenu. Pogosto (tedensko) namreč obiskujem romska naselja, kjer se pogovarjamo o konkretnih težavah. Izjemno dobro pa sodelujemo tudi z vsemi osnovnimi šolami v Kočevju, Centrom za socialno delo, vrtcem, romskim svetnikom, romskimi koordinatorji in pomočniki ter ostalimi.
Na kakšen način merite zadovoljstvo na področju varnosti v občini, in ali ste izvedli kakšne raziskave/ankete med občani o tem, ali se počutijo varno?
Posebnih anket, ki bi raziskovale zadovoljstvo javnosti, nismo izvajali, mislim pa, da je pred časom določene ankete izvajala policija. Ker pa po številu prebivalcev nismo ravno velika občina, med seboj se skorajda vsi poznamo, večinoma brez večjih težav ugotovimo, kakšna je klima med občani, kar zadeva varnost. Na omrežju Facebook je bila ustanovljena skupina Varni v Kočevju, ki v zadnjem času sicer ne deluje najbolj aktivno, od katere smo dobili konkretne podatke o dogodkih in po odzivu komentarjev sodeč tudi stopnjo zadovoljstva ali nezadovoljstva ljudi.
Pred časom se naj bi v Zdravstvenem domu Kočevje odločili, da bodo nabavili neprebojne jopiče. Kako je v zadnjih letih z nasilnim kriminalom?
Kar zadeva konkretne podatke o kaznivih dejanjih z elementi nasilja težko govorim, ker podatke o tem vodijo in obdelujejo druge službe. Če povzamem poročanja iz policijske uprave Ljubljana, kamor teritorialno spada tudi Občina Kočevje, je stanje varnosti na našem območju dobro. A določeni podatki in nekatere informacije v medijih kažejo na to, da se je število kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2015, v prvem polletju 2016 povečalo, tako na našem območju, kot v sosednji Ribnici.
Kar zadeva neprebojne jopiče v Zdravstvenem domu Kočevje lahko povem, da se je omenjen zavod odločil za ta ukrep na podlagi preteklih izkušenj. Kolikor vem, so neprebojne jopiče nabavili tudi v nekaterih drugih zdravstvenih domovih. Nasploh je zaznati več nasilnih dejanj v zdravstvenih ustanovah tudi drugje po Sloveniji (tragični dogodek v Izoli, grožnje v drugih bolnišnicah….).
Pred leti se je zaradi serije požigov napovedovala celo uvedba policijske ure. Kako je danes s tem?
Policijske ure seveda nimamo. Takrat smo s sistematskim pristopom do tega pojava tako s strani občine, kot tudi policije in drugih, uspeli precej zmanjšati tovrstne pojave. Ključno je k temu pripomogel video nadzor, ki smo ga uvedli v naši občini. A na tem področju imamo velike težave s predpisi, saj nam le-ti učinkovit video nadzor zelo otežujejo. Zaradi nekaterih ukrepov informacijskega pooblaščenca, smo na pristojnem upravnem sodišču sprožili spor in čakamo na njihovo odločitev. Izkušnje vseh velikih evropskih mest, grožnje terorizma in drugi sodobni varnostni izzivi kažejo na to, da bo potrebno zakonodajo, ki zadeva video nadzor, v naši državi spremeniti in se odločiti kaj je pomembneje: varnost skupnosti, ali pravica posameznika, da na javnem kraju ni podvržen video nadzoru. Osebno menim, da so interesi skupnosti, v kateri so seveda tudi vsi posamezniki, pred interesi (predvsem deviantnega) posameznika. Dejstvo je, da je video nadzor učinkovit tako preventivno kot tudi v primeru, ko posledice že nastopijo. Ravno video nadzor je v večini primerov tragičnih dogodkov (Velika Britanija, Francija, ZDA – Boston…), ključno pripomogel k odkritju storilcev, njihovih pomagačev ter odkritju nastavljenih še neeksplodiranih ubojnih sredstev. To pa je zagotovo bolj pomembno od interesa ali pravice posameznika, da na javnem kraju ni posnet, mar ne?
Za konec bi želel poudariti, da je potrebno vse varnostne probleme obravnavati celostno, tako na področju preventive, represije kot kurative. Ukrepi za zmanjšanje tovrstne problematike so zelo kompleksni. Pomembno je tudi samozaščitno obnašanje prebivalcev, še posebej pa je pomembna učinkovitost policije in pravosodja pri odkrivanju in preganjanju storilcev ter učinkovita zakonodaja. Lokalna skupnost lahko največ naredi pri odkrivanju in odpravljanju dejavnikov, ki vplivajo na poslabševanje varnostnih razmer, občani pa lahko z aktivnim sodelovanjem pomagajo pristojnim pri učinkovitem pregonu storilcev.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
