Pregled brez soglasja je dovoljen, če obstaja nevarnost napada ali samo-poškodovanja in so podani pogoji za zadržanje. Za obstoj nevarnosti je dovolj že to, da ima oseba nevaren predmet pri sebi, ni nujno, da oseba s tem predmetom že napada.
Ko varnostnik najde predmet, najprej ugotovi, če je predmet nevaren. Pri tem ugotavlja ali bi se lahko uporabil za napad ali samo poškodovanje. Varnostnik lahko zadrži tudi predmete kaznivega dejanja (npr. ponarejen denar, predmete prekupčevanja, prepovedane droge, ipd., kot tudi predmete, ki so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem, ki so nastali s kaznivim dejanjem ali so bili uporabljeni za storitev kaznivega dejanja, pa tudi predmeti, na katerih so sledi). Zadrži lahko tudi predmete prekrška (predmete, ki se uporabljajo pri nasilnem ali drznem vedenju, beračenju, predmete, ki so po videzu podobni orožju in predmete, ki se uporabljajo pri drugih prekrških). Zadrži lahko tudi predmete, ki jih na podlagi predpisov ni dovoljeno vnašati na varovano območje. Zadrži lahko tudi predmete in snovi, ki jih ni dovoljeno imeti v posesti na podlagi reda na varovanem območju.
Zadržano orožje, nevarne predmete ali nevarne snovi, ki so predmet kaznivega dejanja ali prekrška, izroči policiji. Ravnanje z ostalimi predmeti določajo pravila na varovanem območju.
Če oseba ne soglaša s površinskim pregledom, ji lahko varnostnik prepreči vstop oz. jo zadrži, če je že na VO.
Pri pregledu brez soglasja varnostnik preneha s površinskim pregledom, ko osebi odvzame predmete, ki so nevarni za napad ali samo poškodovanje ali če prenehajo pogoji za zadržanje.
Predmet, ki se osebi hrani za čas njenega zadrževanja na varovanem območju, se osebi vrne, ko oseba varovano območje zapušča. Sem spada oddaja telefona na sodišču, oddaja garderobe v gledališču ipd.
Če posebna pravila na varovanem območju določajo obvezen površinski pregled, je naročnik varovanja dolžan zagotoviti, da je to napisano pred vstopam na VO.
IZVEDBA POVRŠINSKEGA PREGLEDA
Površinski pregled, določen s pravili na VO
Minimalen normativ
Če je površinski pregled določen s pravili na varovanem območju, naročnik varovanja to objavi na vidnem mestu pred vstopom na varovano območje.
Varnostnik pristopi in pozdravi.
Priporočljiv normativ
Če naročnik ne objavi pravila o obveznem površinskem pregledu, varnostnik o tem obvesti predpostavljenega oz. varnostnega menedžerja.
Varnostnik pristopi in osebo vljudno pozdravi.
Pridobivanje soglasja
Če je oseba seznanjena z izobešenimi pravili in redom na VO in pisnimi opozorili na posledice oz. opozorila ni mogoče izreči (gneča, pritisk vrste, druge nevarnosti ipd.),varnostnik pridobiva soglasje:
»Vas lahko pregledam prosim?«
Če oseba vpraša zakaj, ji pojasni tudi ustno:
»Ker tako določajo pravila na varovanem območju«.
Ponovno pridobiva soglasje.
Seznanitev s pravili
Varnostnik seznani osebo s pravili na varovanem območju in opozori na ukrep:
»Pravila na varovanem območju določajo, da opravim površinski pregled«.
In vpraša za soglasje:
»Vas lahko pregledam, prosim?«.
Ali skrajšano: »Pregled je obvezen, vas lahko pregledam, prosim?«
Površinski pregled iz varnostnih razlogov
Minimalen normativ
Varnostnik pristopi.
Navedba splošnega razloga
Seznanitev osebe s pravili ni potrebna, ker gre za pregled iz varnostnih razlogov in ne v skladu s pravili na VO.
»Za varnost ljudi in/ali premoženja je potrebno, da opravim površinski pregled«.
Ali: »Za varnost osebe, ki jo varujem, je potrebno, da opravim površinski pregled.«
»Vas lahko pregledam prosim?«
V kolikor varnostnik išče točno določeno stvar, osebo pozove, da mu to stvar izroči.
Priporočljiv normativ
Varnostnik pristopi in osebo pozdravi.
Navedba konkretnega razloga
Seznanitev osebe s pravili ni potrebna, ker gre za pregled iz varnostnih razlogov in ne v skladu s pravili na VO.
Navede konkreten razlog (npr.: »vidno je, da imate nekaj nenavadnega pod oblačili; bilo je nekaj odtujeno; bilo je storjeno kaznivo dejanje; bila je najavljena/obstaja nevarnost v tem času na tem mestu (eksplozija, druga nevarnost…), zato bom za varnost ljudi in/ali premoženja opravil površinski pregled oz. vas pozivam, da mi sami izročite to stvar.«
In pridobiva soglasje:
»Vas lahko pregledam, prosim?«
Kraj opravljanja pregleda
Če varnostnik izvaja pregled osebe, ki pomeni večje varnostno tveganje ali osebno izpostavljenost, osebo povabi na primerno mesto, kjer jo lahko čim varneje in diskretno pregleda.
Če varnostnik povabi osebo zaradi njene diskretnosti na primerno mesto in oseba to zavrne, jo varnostnik pregleda kar tam. Če obstajajo varnostni razlogi, ki narekujejo premik na primernejše mesto za pregled in oseba zavrne poziv za premik, šteje, da ne soglaša s površinskim pregledom in je to razlog za zadržanje. Na kraj, ki je primeren za zadržanje, jo lahko varnostnik (v okviru zadržanja), če ne more drugače premakne tudi s sorazmerno uporabo fizične sile. Če potem oseba soglaša, jo varnostnik pregleda.
Dodatna varnost
Pri varnostno zahtevnejših postopkih varnostnik vključuje:
- varnostnike za varovanje postopka
- obveščanje VNC
- prihod interventa
- prisotnost predstavnika naročnika
- opozarjanje na video nadzor
- prisotnost osebja naročnika
- prisotnost drugih oseb očividcev, prič…
- dodatno razsvetljavo
- zaprosilo za pomoč policije
Teži tudi k dislociranju pregledovanca in pazi, da se druge osebe ne vmešavajo v izvedbo ukrepa
Načini površinskih pregledov
Minimalen normativ
Pri površinskem pregledu varnostnik z rokami drsi v smeri od telesa proti koncem okončin tako, da z rokami drsi tesno ob telesu.
Če ima oseba oblečen suknjič ipd., jo prosi, da oblačilo razpre, da lahko pregleda tudi, kar ima pod jopičem.
Prav tako jo prosi, da odpre prtljago (torbice), ki jo pretipa od zunaj in pogleda v notranjost.
Če na podlagi detekcije ne more prepoznati vsebine, ne sega v prtljago ali žepe, temveč zahteva, da nam oseba sama pokaže vsebino žepov oziroma predmete.
Po potrebi lahko zahteva, da sleče oblačila, ki so še nad vrhnjimi oblačili, sezuje obutev….,ki jih pregleda posebej (ročno ali z rentgenom).
Priporočljiv normativ
Pregled z ročnim detektorjem kovin
Z detektorjem seže pod pazduho osebe.
Potegne po notranji strani oblačila in z drugo roko drsi vzporedno z detektorjem tako, da ustvarja enakomerno podlago za detekcijo (tipanje z detektorjem).
Nato gre z detektorjem na območje pasu in ob sprednjem žepu ob nogi (izjemoma tudi gležnja).
Nato izvedbo ponovi tudi po nasprotni strani telesa.
Med pomikanjem okoli osebe, še zdrsne z metal detektorjem po njeni hrbtni strani. Ko pregled končuje, se zahvali (»Hvala, izvolite naprej«).
Površinski pregled pri zadržanju osebe
(ob nevarnosti napada ali samo-poškodovanja)
Minimalen normativ
Varnostnik osebo opozori, da bo opravil površinski pregled, ker je zadržana do prihoda policije (ne pridobiva soglasja).
Nadzor gibanja
Osebo prime za ramena ali komolce tako, da usmerja njeno gibanje.
Poziva jo in po potrebi usmerja do naslona (stene, vozila, izjemoma tal). Zahteva, da rahlo razkorači (da jo lažje pregleda) in se nasloni na podlago. V razkorak ji pomaga tako, da ji z notranjim delom stopala povleče (ne brca) njeno notranjo stran noge pod gležnjem na primeren odmik.
Če ne more drugače, lahko varnostnik uporabi tudi fizično silo (glej prijem za ramena in roke)
Priporočljiv normativ
Osebo pozove, da mu izroči nevarne predmete.
Premik do naslona
Če se oseba upira pregledu in potencialna nevarnost napada preide v neposredno nevarnost, varnostnik pristopi ob bok osebe, roke rahlo dvigne (pol gard) in po potrebi izvaja dvojni blok. Naredi polovičen Vivodov prijem (glej fizična sila).
Osebo pozove, da stopi do naslona (stene, vozila, izjemoma tal) in jo tja premakne. Ustavi jo dober meter pred podlago. Zahteva, da se s prosto roko nasloni na podlago. Ko se razkorači, varnostnik spusti roko in zahteva, da se nasloni še z drugo roko.
Varnost pri pregledu
Ko oseba seže v oblačilo z namenom, da bo sama izročila nevaren predmet, jo varnostnik spremlja in v primeru, da okoliščine kažejo na to, da lahko oseba varnostnika s tem predmetom ogrozi, lahko varnostnik zahteva, da predmet izvleče z drugo roko.
Če oseba ne upošteva zahteve, se umakne in pokliče pomoč.
Ko oseba varnostniku izroči predmet, varnostnik ta predmet varno spravi.
Varnostni poseg
Ko oseba seže v oblačilo z namenom, da bo sama izročila nevaren predmet, jo varnostnik spremlja in v primeru, da okoliščine kažejo na to, da lahko oseba varnostnika s tem predmetom ogrozi, lahko varnostnik stopi ob bok osebe, seže z roko na podlaket osebe in ji zadrži zapestje.
Zahteva, da obmiruje. Šele, ko miruje dovoli/zahteva, da počasi izvleče predmet. S strani kontrolira hitrost in smer izvlečenja sumljivega predmeta.
Če oseba zahtev ne upošteva, preide v strokovni prijem kontra zapestnega vzvoda (shiho nage), jo ruši na tla in zateguje vzvod, dokler nevarnega predmeta ne izpusti.
Površinski pregled vklenjene osebe
Minimalen normativ
Pregled stoje
Če je moral varnostnik osebo vkleniti pred pregledom in oseba miruje, je ne naslanja nikamor, temveč stopi ob njen bok in jo stoječo pregleda.
Če je oseba, kljub temu, da je vklenjena neobvladljiva, jo obvlada s potrebnimi elementi fizične sile.
Obvladano osebo pregleduje po območjih, ki nam jih način obvladanja dopušča.
Priporočljiv normativ
Pregled z naslonom
Če se vklenjena oseba pregledu upira, jo v večjem razkoraku (za zmanjšanje ravnotežja) nasloni na podlago z glavo.
Pri stoječih osebah lahko uporabi damski prijem, rušenje na tla s spotikanjem, prijem okoli vratu, strokovne udarce ali druge oblike obvladovanja oseb. Osebo na tleh pregleda tako, da jo prevaga iz enega boka na drug bok.
Površinski pregled notranjosti vozila, tovora in prtljage osebe
Osebo opozori na izvajanje ukrepa.
Če oseba varnostniku sama izroči stvar/i, ki je/so razlog za vzpostavitev potrebe po pregledu, varnostnik s pregledom ne nadaljuje.
Pregled izvaja tako, da voznika pozove, da odpira prostore v vozilu in pokaže njihovo vsebino. Pregled prtljage pa tako, da prtljago od zunaj potipa. V primeru, da vsebine ni uspel ustrezno detektirati, od osebe zahteva, da prtljago odpre in pokaže njeno vsebino.
Če oseba, ki z vozilom upravlja (voznik) odkloni pregled vozila, to osebo zadrži (tudi, če soglaša s površinskim pregledom svojih vrhnjih oblačil)
PREPREČITEV VSTOPA NA VAROVANO OBMOČJE
Območje vstopa je del varovanega območja. Začne na meji varovanega območja in sega vse do mesta, kjer varnostniki izvajajo kontrolo vstopa.
Preprečitev vstopa varnostnik izvede tako, da osebi pove, da ji vstopa ne dovoli, ali ji vstop preprečuje na kak drug način (onemogoča odpiranje vrat, onemogoča vstop s svojim telesom, ne odpre zapornice ipd.). Varnostnik pred ukrepom osebo seznani s pravili na varovanem območju in, če je mogoče, opozori na posledice. To je v praksi pogosto dovolj, da oseba pravila upošteva in tako ukrepa preprečitve vstopa pogosto varnostniku sploh ni potrebno izvesti.
Preprečitev vstopa traja, dokler obstajajo pogoji, zaradi katerih je bil ukrep uveden. Pravila na varovanem območju lahko določajo, da se osebe, ki niso upoštevale reda na VO, na VO zadržujejo neupravičeno. Tako jim vstop ni dovoljen niti po tem, ko red začnejo upoštevati.
Če oseba med opravljanjem pregleda soglasje prekliče ali ne sodeluje pri ugotavljanju istovetnosti, varnostnik z izvajanjem ukrepa preneha in osebi vstop prepreči.
Če je oseba želela vnesti predmete KD ali prekrška, je kršila javni red. Iz tega razloga se ji lahko vstop prepreči in predmete zadrži. Če gre za predmete, ki se jih po pravilih na VO hranijo in jih oseba primerno shrani, ji varnostnik vstop dovoli.
Če istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti, se z ukrepom preprečitve vstopa preneha, ko nastopijo pogoji za ugotovitev istovetnosti oz. je bilo istovetnost mogoče ugotoviti.
IZVEDBA PREPREČITVE VSTOPA
Minimalen normativ
Verbalna preprečitev vstopa
Varnostnik osebo opozori, da ji je vstop preprečen. Če oseba opozorila ne upošteva, varnostnik od osebe zahteva, da preneha s kršitvijo (samovoljnim vstopom). Če drugače ne more, lahko varnostnik za preprečitev vstopa uporabi tudi sorazmerno fizično silo.
Priporočljiv normativ
Preprečitev vstopa s postavitvijo
Varnostnik stopi osebi na pot gibanja. Osebo prosi, naj upočasni in ji to pokaže z dlanmi obrnjenimi k tlom. Če oseba opozorila ne upošteva, zahteva, da preneha s kršitvijo (samovoljnim vstopom) in osebi pokaže (dlani obrnjene proti osebi), da se ustavi. Če drugače ne more, lahko varnostnik za preprečitev vstopa uporabi tudi sorazmerno fizično silo.
Preprečitev z mehansko oviro
Preprečitev vstopa lahko varnostnik izvede tako, da zapre vrata, zapornico ali drugo mehansko oviro.
Usmerjanje k vstopu
Za preprečitev vstopa ne šteje postavitev ograj, namestitev varnostnih trakov, vzpostavitev tampon cone in podobna ravnanja
Preprečitev vstopa na prireditev
Varnostnik kot nadomestni reditelj na prireditvah lahko prepreči vstop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red, ali, ker bi hotela vnesti nevarne stvari. (25. čl. ZJZ).
Po preprečitvi vstopa
Oseba se po preprečitvi vstopa, na območju vstopa zadržuje neupravičeno. Varnostnik osebo opozori, da zapusti varovano območje. Če drugače ne more odstraniti osebe, ki se neupravičeno zadržuje na varovanem območju, lahko varnostnik uporabi tudi sorazmerno fizično silo.
ZADRŽANJE OSEBE
Varnostnik osebo zaloti praviloma tako, da jo vidi osebno ali preko video nadzora, ali ga z opisom dejanja in osebe, obvesti druga oseba.
Okoliščine, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, zajemajo vse posebnosti, ki jih varnostnik na VO zazna in kažejo na storitev dejanja, ki ima elemente kaznivega dejanja. Pri tem varnostnik izhaja iz izražene volje storilca za dosego določnega namena (poškodovanja, uničenja ali prilastitve stvari kot tudi namena ogrožanja ljudi).
Pravico zadržanja dajeta varnostniku tudi dve združeni zahtevi: da je oseba zalotena pri kršitvi reda (ali javnega reda) in da se ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika.
Če oseba ob izstopu ali na varovanem območju odkloni ugotavljanje istovetnosti, ali ne soglaša s površinskim pregledom in se ta dva ukrepa ne moreta izvesti, nastopijo pogoji za zadržanje. Tehnično gledano je tukaj soglasje potrebno (pogojno obvezno), sicer obvezno pride do zadržanja.
Varnostnik lahko osebo zadrži tudi izven varovanega območja. Za učinkovito zadržanje je pričakovati, da bo varnostnik kot del ukrepa zadržanja za uspešno izvedbo zadržanja, tam moral uporabiti tudi fizično silo ali vklepanje.
Neposredno zasledovanje pomeni vizualni stik z neposredno zaznavo (npr.: varnostnik sliši korake, tresk z vrati ali vidi mokre stopinje na suhi podlagi, premikanje zaves, nihanje vrat ali drugih stvari, ki se premikajo, ali so padle ob begu…) ali s posredno zaznavo, po obvestilu druge osebe (npr.: po obvestilu preko radijske zveze varnostnika, ki spremlja video nadzor ali občana, ki je osebo zaznal npr.: varnostniku pokaže, skozi katera vrata je oseba bežala).
Ukrep zadržanja preneha ob predaji policiji ali po poteku dveh ur.
Oseba se ne ravna v skladu z ukrepom zadržanja, če zapusti območje zadržanja ali se noče premakniti na območje, ki je namenjeno zadržanju.
Pri »zadržanju do prihoda policije vendar največ 2 uri «, gre za absolutno določen termin (čas) zadržanja, v katerega varnostnik nima pravice posegati. Zato je oseba zadržana do prihoda policije (največ pa 2 uri) tudi, če med zadržanjem začne ukrepe upoštevati. Varnostnik z zadržanjem ne preneha, dokler ni izpolnjen osnovni pogoj – prihod policije.
IZVEDBA ZADRŽANJA OSEBE
Minimalen normativ
Verbalno zadržanje
Varnostnik osebo seznani s pravili in posledicami ukrepa. Če oseba nasprotuje zadržanju, varnostnik od osebe zahteva, da preneha s to kršitvijo. Če drugače ne more, lahko varnostnik za zadržanje uporabi tudi sorazmerno fizično silo in sredstva za vklepanje.
Priporočljiv normativ
Zadržanje s postavitvijo
Varnostnik stopi pred osebo, ki jo bo zadržal, v prostoru pa, vsaj delno, tudi med osebo in smerjo izstopa. Osebo prosi in ji pokaže (z dlanmi obrnjenimi k tlom), naj počaka na mestu. Če oseba opozorila ne upošteva, zahteva in osebi pokaže (dlani obrnjene proti osebi), da miruje in po potrebi razširi roke do te mere, da je jasno razvidno, da jo bo zadržal. Če drugače ne more, lahko varnostnik v nadaljevanju za zadržanje uporabi tudi sorazmerno fizično silo in sredstva za vklepanje..
Če osebe pred izvedbo ukrepa ni bilo mogoče opozoriti na posledice njenega ravnanja, jo varnostnik seznani z razlogom zadržanja.
Zadržanje z mehansko oviro
Zadržanje lahko varnostnik izvede tako, da ob nameravanem izstopu osebe zapre vrata, zapornico ali drugo mehansko oviro.
Usmerjanje k izstopu
Za zadržanje ne šteje postavitev ograj, namestitev varnostnih trakov, vzpostavitev tampon cone in podobnih ukrepov, ki imajo namen usmerjati ljudi k izstopnim mestom.
Zadržanje z mehansko oviro
Zadržanje lahko varnostnik izvede tako, da ob nameravanem izstopu osebe zapre vrata, zapornico ali drugo mehansko oviro.
Usmerjanje k izstopu
Za zadržanje ne šteje postavitev ograj, namestitev varnostnih trakov, vzpostavitev tampon cone in podobnih ukrepov, ki imajo namen usmerjati ljudi k izstopnim mestom.
Prostor za zadržanje
Varnostnik lahko osebo povabi v prostore, namenjene zadržanju ali na območje, kjer zadržanje lahko varneje izvede. Če drugače ne more, lahko varnostnik za zadržanje (in premik na primeren kraj) uporabi tudi sorazmerno fizično silo.
Izven varovanega območja
Varnostnik lahko osebo zasleduje in zadrži tudi izven varovanega območja. Če ne more drugače zadržati osebe, lahko varnostnik tudi izven varovanega območja za uspešnost izvedbe zadržanja uporabi fizično silo ali celo sredstva za vklepanje in vezanje. Površinski pregled pa le, če obstaja nevarnost napada ali samo-poškodovanja.
Avtor: Domen Vivod
učitelj na Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in pri drugih nosilcih javnih pooblastil za izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, ter inštruktor za specialno policijsko taktiko
