Na vseh področjih težko in zmedeno leto je za nami za nekatere, ki vedo več težje, za tiste, ki jim ni mar lažje. Pomemben mož našega časa, papež, se je lani precej ukvarjal s pojmom satanizma.Ta obskuren in na prvi pogled irealen pojem je filozofsko opredelil kot jemanje pravice nekaterih ljudi, ali krogov, da v imenu Boga, ali svojih interesov drugim vsiljujejo svoje prepričanje, način življenja, poglede na svet… In res, ozrimo se naokoli in na vsakem koraku bomo našli dokaze za to zlo, kakorkoli ga že želimo imenovati in razumeti. Od skorumpiranega novinarstva in izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki ljudem odkrito lažejo v interesu takšne in drugačne politike, lažnih gurujev, ki na vsakem vogalu razglašajo svoj kredo o takšnih in drugačnih dietah in načinih prehranjevanja, do deklaracij ustanov za katere velja, da naj ne bi dvomili v njihovo kredibilnost, ne tako ne drugače. Pa se ti oglasi poslanec iz evropskega parlamenta (na žalost slovenski!), ki je še do nedavnega trdil, da je svoje življenje dolžan bio in zdravi prehrani svoje domovine z obema rokama kvišku glasuje za uvajanje GSO v našo prehrano in podpisovanje TTIP, CETA in TISA sporazumov. Ali pa morda deklaracija WHO (Svetovne zdravstve organizacije) o zdravstveni škodljivosti mesa, ki na koncu izzveni v odo Monsantove gensko spremenjene soje in koruze. Komu torej verjeti? Komu torej zaupati?
Za naš narod velja, da je pameten. Svojemu tisočletnemu obstoju na tem viharnem prostoru, ki ga imenujemo naša domovina, smo dolžni naši zdravi kmečki pameti, ki jo je, žal, čedalje manj. In pameti naših mater, ki so do nedavnega hranile nas, naš narod. Hranile z repo, zeljem, fižolom, krompirjem in jabolki pa tudi s kislim mlekom, sirom, jajci in kolinami, ocvirki ter zaseko. Hranile nas, vse do takrat, ko sta politika in velekapital sklenila, da je način prehranjevanja naroda politična zadeva in dopustila in podpirala manipulacije različnih skupin industrij, mednarodnih korporacij, kvazi strokovnjakov in bleferjem, da vplivajo nanjo. In iz preproste, naravne in vsem razumljive vsakdanje doktrine napravila zmedo, ki ji ni videti konca. Kar težko je gledati nekatera mlada dekleta bledična in shujšana, ki drobijo listke solate, te zalijejo z vodo, ali v najboljšem primeru nesladkanim čajem, zato, da bi bile »lepe, vitke«. Morda podobno, ampak spet škodljivo drugače velja za nekatere dečke in mladeniče, ki s sumljivimi prehranskimi dodatki skušajo povečati svojo mišično maso in videz. Spet drugi iz usmiljenja do živali ne zaužijejo niti koščka mesa, medtem ko se jim taiste živali ne smilijo, kadar z njimi hranijo brez števila svojih psov in mačk. O dvoličnosti dveh načinov prehranjevanja, običajnega in vegetarijanskega, o tej tako aktualni temi, ki najeda fiziološko bistvo prehrane človeka, sem sklenil napisati nekaj besed in vam jih podati v razmislek.
Zdravstveni strokovnjaki stalno razpravljajo o načinih prehranjevanja in kaj je boljše za naše zdravje.
Ljudje v zadnjih desetletjih ugotavljajo, da je prehrana odločujoči dejavnik njihovega zdravja. Zdravstveni in ostali strokovnjaki, bolj ali manj vešči te problematike, pa so pod kožo krvavi in podvrženi različnim lobijem velikih proizvajalcev, mednarodnim korporacijam in veliki farmacevtski industriji. Tako je bilo narejeno veliko število napak z neslutenimi posledicami na zdravje ljudi. Ena takih teorij je npr. slavna prehranska piramida strokovnjakov iz ZDA, ki je skoraj 50 let zavajala svet in vso prehrano bazirala na ogljikovih hidratih koruze in pšenice. Kako bi drugače v deželi, kjer je beseda teh proizvajalcev ključna. V Sloveniji pa smo bili priča politiki, ki je dolgo časa poveličevala uvožene margarine in črnila domače maslo. Šele danes vemo, kako zelo je to bilo narobe! No, in da se končno ozremo na dve vodilni svetovni struji v prehranjevanju, vegetarijanstvu in običajni raznoliki prehrani. Večina pristašev veganstva in vegetarijanstva trdi, da je prehrana z rastlinami najboljša izbira, ki jo potrebujemo za dobro zdravje in nas oskrbi z vsem kar potrebujemo za življenje.Tisti bolj zviti in s figami v žepih ter denarjem multinacionalk na svojih računih, še posebej navijajo za sojo, koruzo, oljno repico, eksotično sadje… vse seveda GSO. Povsem res je, da je uživanje veliko dobre zelenjave in sadja zato potrebno, vendar pa, ali je tudi res, da moramo iz prehrane izločiti vsa živila živalskega izvora, vključno z mesom in mlekom? Kot osnovo razprave je potrebno vzeti neizpodbitna biološka dejstva in eno izmed njih je, da je človek, torej Hommo sapiens omnivor, torej vsejedec. Temu sta prilagojena tako njegova fiziologija in anatomski ustroj.
Če si ogledamo prehransko bazo vegetarijanske diete, lahko opazimo mnogo za zdravje ugodnih strani tega načina prehranjevanja. Težava pa je dejstvo, da je kljub splošnim pozitivnim učinkom vegetarijanstva v njem mnogo usodnih pasti, ki se tičejo predvsem njegovih prehranskih osnov.
Pozitivne osnove vegetarijanske diete
Eden največjih problemov prehrane sodobnega človeka »zahodnega sveta« je prevelika uporaba prečiščenih ogljikovih hidratov, industrijsko obdelane hrane in živalskih proizvodov… skupaj s pomanjkanjem zelenjave in sadja. Tako s prehodom na vegetarijansko dieto lahko iz prehrane izločite mnogo slabih, prehransko pomanjkljivih, ali celo škodljivih elementov in jih nadomestite s sadjem in zelenjavo, ki so izvrsten vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin. Z uživanjem velikih količin surovega sadja in zelenjave oskrbite telo z večino pomembnih hranil, ki zagotavljata zelo zdravo življenje in telo.
Vendar je na trgu mogoče najti mnogo vegetarijanstvu »prijaznih« izdelkov, ki pa so veliko preveč industrijsko predelani in z mnogo preveč sladkorja, in uničujejo zdravje prav tako kot običajna tehnološko visoko obdelana in prečiščena »junk« prehrana.
Predpostavimo, da ste pričeli uživati zdravo vegetarijansko prehrano skupaj s tonami različnih sadežev z vseh koncev sveta in zelenjave…. Najverjetneje se boste takoj po spremembi počutili odlično, celo veličastno, še posebej, če ste prej uživali veliko dobrot industrijsko pripravljene običajne »zahodne« hrane.
Zelo različen je čas, odvisen od posameznika, kdaj boste začutili prve negativne učinke na vaše zdravje. Počasi se namreč vaše telo ne bo počutilo tako kot bi se moralo in se je, v času ko ste s takšnim načinom prehranjevanja pričeli.
Negativni vidiki vegetarijanske prehrane
Razen povečane porabe zelenjave in sadja je le malo, ali nič, pozitivnih učinkov vegetarijanskega načina prehranjevanja. Ugodni učinki uživanje večjih količin zelenjave in sadja za večino ljudi niso dovolj, da bi povsem zaupali takemu načinu prehranjevanja, še posebej ne, ker vemo, da je mogoče povečati vnos rastlinskih hranil in kljub temu občasno uživati tudi živila živalskega izvora.
Če na hitro pogledamo zdravstne probleme, ki nastopijo, če iz prehrane izločimo meso, oz. živila živalskega porekla, boste lažje razumeli zakaj je to živilo tako pomemben del prehrane. Ljudje, ki ne uživajo mesa in mlečnih izdelkov, pogosto trpijo zaradi pomanjkanja pomembnih hranil, vključno s pomanjkanjem:
- železa;
- cinka;
- vitamina B12;
- beljakovin (posebej esencialnih*);
- vit. D;
- kalcija.
Vsaka od naštetih hib ima brez števila resnih posledic za naše zdravje, ki pa niso predmet tega pisanja. Vem, nekateri bodo dokazovali, da je veliko (če že ne vseh) teh prehranskih elementov najti v rastlinah. To je tehnično sicer res, vendar so prisotni v majhnih količinah in so težje dosegljivi, kar največkrat pomeni, da bi bilo potrebno zaužiti velike, če že ne velikanske količine teh živil za zadovoljitev osnovnih potreb našega telesa.
*Beljakovine so sestavljene iz amino kislin, ki se delijo v esencialne (bistvene, torej nenadomestljive in take, ki jih telo samo ne sintetizira) in neesencialne, ali nebistvene. Prav lahko boste uganili, da brez prvih telo ne more normalno živeti in se razvijati, jih tudi samo ne proizvaja, potrebuje pa jih za vzdrževanje in izgradnjo mišic, kit, kosti… torej so neizogibno potrebne.
Ob uživanju mesa v telo zelo lahko vnesemo vse potrebne esencialne aminokisline, ki jih vseh, rastline nimajo. Sicer je res, da lahko kombiniramo živila rastlinskega izvora tako, da imamo na razpolago večino teh prepotrebnih gradnikov telesa, vendar so količine živil, ki bi jih bilo potrebno zaužiti za zadostitev teh potreb zelo velike, beljakovine pa prebavi veliko težje dostopne.
Naslednja velika pomanjkljivost vegetarijanskega prehranjevanja je primanjkljaj vit. B12, ki je zelo pomemben, bistven in ga z rastlinami ne dobimo.
Morda ne pomislimo tudi na dejstvo primanjkljaja kalorij. Beljakovine živalskega izvora so bolj kalorične in se prebavljajo dalj časa, kar daje dolgotrajen občutek sitosti in nas tako varujejo pred željo za prepogostimi obroki. Z vegetarijanskim načinom prehranjevanaj je tudi ob minimalnih fizičnih naporih težko samo s sadjem in zelenjavo usvojiti enako količino kalorij, posledičen stalen občutek lakote pa kaj lahko privede do uživanja škrobno vegetarijanskih, visokokaloričnih izdelkov z veliko sladkorja. Kakšne so posledice ni potrebno pojasnjevati. Če se malo ozrete naokoli ni prav težko najti predebelega vegetarijanca.
Več zdravja z mesom in maščobami
Morda vam ne bo všeč in se s trditvijo ne boste strinjali. Nič zato! Sestavek je napisan zato, da vzpodbudi razprave. Beljakovine živalskega izvora so neizbežen del zdrave prehrane človeka. Znanstveno in praktično je dokazano dejstvo, da sta beljakovine in maščobe dve skupini hranil, ki jih potrebujemo za preživetje in ne ogljikovi hidrati. Tehnično gledano lahko preživimo (ne pa tudi rastemo!) brez sadja in zelenjave, brez vnosa kvalitetnih živalskih beljakovin in maščob pa pravega zdravja in polnega življenja ni, seveda ob predpostavki, da jih ni preveč.
Vendar je proizvodnja kvalitetnih živalskih beljakovin in maščob draga in zahtevna, medtem ko je proizvodnja surogatov, torej manj kakovostnih nadomestkov, cenejša, lažja in bolj dobičkonosna (npr. sojinih beljakovin). Še najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da države (ne samo R Slovenija) čedalje bolj v svojo makroekonomiko uvajajo principe cenejše, če ne že cenene prehrane prebivalstva z nadomestki na eni strani in priviligiranega načina prehranjevanja bogatih slojev na drugi strani. Videti je, kot da se pri pravici in možnostih za zdravo hrano, ki je osnova zdravega življenja, prične tista prava socialna diferenciacija. Tu je morda mesto za sugestijo kateri od demokratičnih in bolj levih strank, da zahtevajo pravico do zdrave vode in hrane zapisano v Ustavo. A kot rečeno, nesrečna in žalostna je situacija, da se položaj v tem segmentu kmetijstva zaradi vsiljene ekonomike hitro slabša. Tu je tudi edina stična točka z lanskoletno deklaracijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki govori o škodljivosti mesa in mesnih izdelkov. Ni se težko strinjati s to trditvijo, če pomislimo na severnoameriški industrijski način živinoreje, še posebej glede na legalno uporabo različnih kemikalij, antibiotikov in hormonov, ki ni limitirana. Tako vzrejena živina in perutnina za zakol zanesljivo ni kaj posebej zdrava in daleč od tega, da bi jo priporočal.
V R Sloveniji je položaj še ugoden, če ne celo zelo dober. Razen nekaterih spornih uvozov oporečnega mesa (z vsebnostjo antibiotikov) in nekaterih uvozov »imenitnega« mesa z ameriškega tržišča v lanskem letu ni bilo hujšega in slovenski potrošnik je lahko zadovoljen in pomirjen. A čas bo prinesel spremembe, definitivno na slabše. To čaka tudi nas Slovence, posebej še po podpisu sporazumov TTIP in CETE o prosti trgovini med EU in ZDA ter Kanado. Zahtevane so tudi spremembe standardov, tako, da bo povsem legalno prodajanje mesa in izdelkov z vsebnostjo hormonov, kemikalij in antibiotikov. Ti izdelki so bistveno cenejši, naši in evropski živinorejci pa seveda te konkurence ne bodo vzdržali, posledično bosta zdravo meso in maščobe težko dostopne. Realnost se bo močno spremenila in položaj bo potrebno skrbno spremljati, kajti po spremembah, ki jih načrtujejo naši politiki se bodo časi za slovenskega človeka na tem področju še hitreje slabšali. Ob tem dilema vegetarijanstvo, da ali ne, sploh ni odveč. No, seveda gre tudi pri proizvodnji sadja in zelenjave za takšne, če ne hujše probleme. Kakorkoli že, onkološkim oddelkom kar naprej zmanjkuje prostora in pridno gradimo depandanse, zakaj tako, pa se nobeden, posebej ne politiki, ne vpraša.
Na tržišču je že mogoče dobiti izdelke proizvajalcev, ki ponujajo meso živali vzrejenih v naravnem okolju in z naravno hrano, torej travo, žuželkami… hrano, ki jim jo je namenila narava (kar Monsantova GSO koruza, žitarice in soja zagotovo nista!). Bolj kot je hrana živali naravna, bolj zdravi in kvalitetni so njihovi izdelki.
Če hočem biti pošten do vas naj omenim, da bo zdrav način prehranjevanja zahteval kar nekaj naporov, raziskovalnega razmišljanja in več denarja. Ta denar je in bo dobro naložen, še bolj bo v prihodnosti. Star pregovor, »si to, kar ješ« zveni iz vsega napisanega, le prisluhniti mu je treba in razmisliti s čim polnimo in bomo polnili svoje krožnike.
Avtor: Dr. Črtomir Borko E: info@varensvet.si
