Mirovne operacije temeljijo na predpostavki, da sovražnika ni, temveč so v glavnem sprte strani. Kako se pripadniki SV pripravljate na tovrstne mirovne misije in koliko časa?
Sodelovanje pripadnikov SV na mednarodnih operacijah in misijah (MOM) je zgolj ena od nalog. Enote SV se ne usposabljajo primarno za napotitev na MOM, to je izhajajoča naloga. Primarno poteka vojaško usposabljanje različnih ravni kot bojno usposabljanje. V tem procesu pripadnik SV oziroma enota v kateri služi približno v obdobju 18 mesecev doseže pripravljenost za bojno delovanje. Po doseganju le-tega, se pripadniki, ki so bili na tej poti uspešni, udeležijo namenskega usposabljanja (za stabilizacijsko delovanje) za odhod na MOM (KFOR, RSM, UNIFIL…). Torej pripadniki bojnih enot, se usposabljajo približno 18-21 mesecev, preden so napoteni na MOM.
Foto: osebni arhiv
Skozi vaše večletne izkušnje s pripravami pripadnikov na mirovne operacije, ali so bolj naporne psihične ali fizične priprave?
Pripadniki imamo različen prag »kaj je napor«. Drugače je seveda, ko smo odhajali v Afganistan, ali pa ko si napoten na Kosovo. Stopnja in viri ogrožanja za posameznika so različni. Tudi osebna percepcija »kaj je nevarno« je subjektivna. A vseeno je najtrdnejši garant v času priprav stalnost moštva, ki vodi v njegovo stabilnost, le-ta pa v izgradnjo vojaške kohezije na primarni ravni oddelka (10 vojakov) ali voda (30-40 vojakov).
Fizična pripravljenost je seveda temelj in ena glavnih varovalk, da ob povečanem naporu in pri dodanem stresu ostane glava »bistra«. Stresorji, ki vplivajo na vojaka so raznoliki po vsebini, trajanju in intenziteti. Umetnost je, kako jih zminimalizirati. Največji garant je trdo, realistično usposabljanje pred napotitvijo in namenska izgradnja vojaškega kolektiva. Ker ko gre zares in ne veš, ali se boš vrnil nazaj v bazo, greš in opraviš nalogo izključno in samo zaradi povezanosti in skrbi za pripadnike v enoti, ki so s teboj.
Če tik pred odhodom na MOM ne opraviš psihološkega pregleda in testa fizične pripravljenosti, ostaneš doma.
Foto: osebni arhiv
Kje pripadniki slovenskega kontingenta v silah Kfor običajno opravijo preverjanje končnih operativnih zmogljivosti? Ali to poteka v Sloveniji ali v tujini?
Preverjanje končnih operativnih zmogljivosti smo največkrat preverili v RS. Nekajkrat tudi na največjem vojaškem vadbišču v Evropi, v Joint Multinational Readiness Center v ZRN. Po prihodu na MOM, pa na samem mestu še enkrat potrdiš usposobljenost skozi proces »in-theatre evaluation process«.
Foto: osebni arhiv
Katere pa so glavne naloge slovenskega kontingenta oz. delovanje njihovih pripadnikov na misijah Kfor?
SV sodeluje v silah KFOR že polnih 16 let. V zadnjem obdobju je osredotočenost namenjena skupinam za povezavo in opazovanje, ki so dnevno vpete v vsakodnevno aktivnost na občinskih ravneh na Kosovu. Seveda izvajamo še HELI podporo in ohranjamo tudi klasično kinetično zmogljivost v strukturi motorizirane čete. V bistvu je danes Kosovo kot država v fazi, kjer se v največji meri izvaja s strani sil KFOR t.i. prisotnost, ki je garant svobode gibanja in razvoja v okolju.
Foto: osebni arhiv
Kakšna je ocena trenutnega stanja na Kosovu, kjer se nahajajo pripadniki slovenskega kontingenta?
Z delovanjem na Kosovu imamo ogromno izkušenj in zgrajene odlične odnose z lokalnim prebivalstvom. V tem okolju smo prepoznani in res zelo cenjeni. Že vrsto let se trudimo z 6 mesečnimi rotacijami, da bo država Kosovo uspešna na svoji poti razvoja. En del tega mozaika, s svojim predanim delom izvajamo tudi pripadniki SV.
Foto: osebni arhiv
PRIPRAVILA: Andrej Kovačič, IVK inštitut / Varensvet, Carmen Kos, Kabinet načelnika Generalštaba Slovenske vojske /Oddelek za stike z javnostmi
