V Slovenski vojski je za izvajanje protokolarnih nalog in izkazovanje vojaških časti oblikovana, izpopolnjena in opremljena Enote za protokol. Ali nam lahko predstavite organizacijsko strukturo in njene posebnosti?
Vojaške protokolarne naloge se izvajajo na vseh ravneh delovanja in v različnih oblikah. Izvedba vojaških protokolarnih in glasbenih nalog v Slovenski vojski (SV) uvrščamo med zelo pomembne naloge. Tovrstne dejavnosti so enkratna priložnost za predstavitev SV kot urejene in usposobljene vojaške organizacije. Večkrat se v javnosti za celotno enoto uporablja naziv Garda SV, kar sicer pogovorno ustreza aktivnostim in nalogam, s katerimi se ukvarjamo, v resnici pa gre za širše oblikovano enoto, katere pristojnosti in naloge so tako različne, da so se nadrejeni odločili za naziv Enota za protokol (EPROT).
Za izvajanje vojaških protokolarnih nalog na najvišji ravni je v SV ustanovljena EPROT, ki je kot namensko oblikovana enota SV sestavljena iz lastnega poveljstva, Garde SV, Orkestra Slovenske vojske (ORKSV) in oddelka za podporo delovanja (OPOD). V tako oblikovani enoti je natančno 100 pripadnikov, v primeru potreb po večjem številu vojakov v posameznih postrojih pa se enota dopolni še z dodatnimi 80 vojaki, ki so nam dodeljeni v sistem TACON, kar pomeni, da v to skupino spadajo vojaki, ki sicer ustrezajo strogim merilom izbora in so za izvajanje osnovnih gardnih nalog primerno usposobljeni, a svoje naloge dnevno opravljajo v drugih enotah SV, na podlagi zahtevka pa se ob zahtevanem dnevu javijo v EPROT in sodelujejo pri izvedbi vojaških protokolarnih nalog.
EPROT je odgovorna za organizacijo in izvedbo gardnih, glasbenih in vojaških protokolarnih nalog, ki se za potrebe Protokola RS, Protokola MORS in SV izvajajo tako v RS kot v tujini. Z izvajanjem promocijskih aktivnosti vseh delov enote po svojih najboljših močeh prispevajo k ohranjanju in dvigu ugleda MORS in SV v javnosti doma ter v tujini. Skladno z razpoložljivim časom in kadrovskimi zmožnostmi EPROT s pripadniki Poveljstva in Garde SV sodeluje v aktivnostih SV, povezanih s pomočjo Policiji pri varovanju državne meje.
Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil med pregledom Častne čete. Sledita mu pribočnik in poveljnik Enote za protokol. Foto: Arhiv EPROT
Podrobnejše naloge posameznih notranjih organizacijskih enot EPROT so naslednje:
Garda SV je namenjena za neposredno izvajanje gardnih in nalog vojaškega protokola na državnem in ministrskem nivoju, v enotah in poveljstvih SV ter lokalnih skupnostih doma in v tujini. V okviru svojih nalog je za realizacijo svojega poslanstva odgovorna za izvedbo vseh vrst gardnih in vojaških protokolarnih nalog, med katere štejemo:
- sprejemi z vojaškimi častmi predsednikov držav, vlad, ministrov za obrambo, načelnikov generalštabov in drugih visokih vojaških gostov ali gostov iz EU in NATO ter žalnih in drugih slovesnosti na državnem nivoju,
- predaja akreditivnih pisem, sprejemi predsednikov držav v vojašnicah, izvajanje pogrebov z vojaškimi častmi in drugih žalnih dogodkov,
- ostale gardne in vojaške protokolarne naloge, opredeljenih v aktih Vodenja in poveljevanja v SV,
- izvedbo usposabljanja pridodanih pripadnikov iz poveljstva in enot SV za izvajanje osnovnih oblik vojaških protokolarnih nalog (t.i. »Začasna skupina« – TACON).
Pripadniki garde izvajajo “posebna postrojila Garde SV”. Foto: Arhiv EPROT
Izstrelitev topovskih salv iz Ljubljanskega gradu. Foto: Arhiv EPROT
Polaganje venca. Foto: Arhiv EPROT
Orkester Slovenske vojske (ORKSV) je namenjen za izvajanje glasbenega dela pri izvedbi gardnih in vojaških protokolarnih nalog na ministrskem nivoju, v enotah in poveljstvih SV ter lokalnih skupnostih doma in v tujini. V okviru nalog je za realizacijo poslanstva EPROT odgovoren za:
- izvajanje nalog z glasbenega področja v okviru vojaškega protokola,
-
- sodelovanje pri sprejemih z vojaškimi častmi ministrov za obrambo, načelnikov generalštabov in drugih visokih vojaških gostov ali gostov iz EU in NATO ter žalnih in drugih slovesnosti na državnem nivoju,
- sodelovanje pri izvedbi pogrebov z vojaškimi častmi in drugih žalnih dogodkov,
- izvajanje ostalih glasbenih nalog v okviru vojaških protokolarnih nalog.
- izvajanje koncertno snemalne dejavnosti,
- negovanje in razvijanje glasbene umetnosti,
- zagotavljanje in dvigovanje bojne morale,
- nadaljevanje tradicije vojaških godb in orkestrov na Slovenskem,
- sodelovanje v vzgojno izobraževalnih procesov (nastopi v otroških vrtcih, OŠ, SŠ, JSKD, Glasbena mladina Slovenije).
Orkester Slovenske vojske vodi višja vojaška uslužbenka XII. razreda Andreja Šolar. Foto: desetnik Daniel Mlakar, SV
Big band Orkestra Slovenske vojske vodi višji vojaški uslužbenec XII. razreda Rudi Strnad. Foto: desetnik Daniel Mlakar, SV
Ceremonialni orkester Slovenske vojske vodi višji vojaški uslužbenec XII. razreda Gregor Vidmar. Foto: desetnik Daniel Mlakar, SV
Oddelek za podporo (OPOD) je namenjen za izvajanje logistične podpore pri izvedbi gardnih, vojaških protokolarnih in glasbenih nalog. V okviru svojih nalog je za realizacijo svojega poslanstva odgovoren za:
- zagotavljanje logistične podpore (oskrba, premiki in transport, namestitev, vzdrževanje),
- zagotavljanje skladiščnega in materialnega poslovanja,
- zagotavljanje delovanja skladišča intendantske opreme, zadolževanje in razdolževanje ter skrb za vzdrževanje artiklov uniform,
- izvajanje pomoči pri izvedbi koncertno snemalne dejavnosti v vlogi tehnične ekipe,
- zagotavljanje prevozov z vsemi vozili iz Avtoparka EPROT,
- zagotavljanje kurirske službe za potrebe EPROT v primerih izpada redne kurirske službe.
Skladišče orožja. Foto: Arhiv EPROT
Kakšen pa je razvoj Garde SV skozi čas in njen nastanek?
Prvi častni postroj pripadnikov Slovenske vojske oziroma takratne Teritorialne obrambe je bil 26. junija 1991 na slovesnosti ob razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Enoti je poveljeval podpolkovnik Anton Krkovič, enota pa je bila sestavljena iz nabornikov obeh prvih učnih centrov, Ig in Pekre. Dan postroja prve častne formacije TO v SV praznujejo kot dan Garde SV.
Protokolarne naloge je od junija 1992 opravljala 1. četa 1. bataljona 52. brigade v Šentvidu, ki je bila formirana kot Častna enota in je kot takšna delovala vse do 7. oktobra 1992, ko je bila potrjena formacija častne čete. V 106. častno četo se je enota preimenovala januarja 1993. Ker je bila četa samostojna in podrejena neposredno Generalštabu Slovenske vojske, je imela status bataljona. Mirnodobna lokacija čete je bila najprej v vojašnici v Šentvidu, od 8. marca 1993 pa je v vojašnici Edvarda Peperka (nekoč Franca Rozmana Staneta) v Mostah v Ljubljani.
106. častna četa je pri opravljanju protokolarnih nalog v začetku sodelovala z Orkestrom Policije, 7. maja 1996 pa je bil oblikovan Orkester Slovenske vojske (ORKSV). 106. častna četa je delovala do 17. 10. 1997, ko je bila z odredbo ministra za obrambo ukinjena, istočasno pa se je z odredbo ustanovil in oblikoval 12. gardni bataljon, sestavljen iz pripadnikov nekdanje 106. častne čete, pripadnikov ukinjenega 1. bataljona 52. brigade, od novembra 1997 pa je bil v sestavo dodeljen tudi ORKSV.
Zaradi ukinitve obveznega služenja vojaškega roka se je ukinilo delovanje 12. gardnega bataljona, enota pa se je razdelila na Delovno skupino (od aprila 2004 dalje v Enoto za protokol – EP) in Orkester SV, ki sta dobili status samostojnih enot pri Generalštabu Slovenske vojske. EP se je dopolnila s pripadniki stalne sestave 12. gardnega bataljona in novo sprejetimi poklicnimi vojaki, ORKSV pa je nadaljeval z delom v nespremenjeni sestavi. Enoti sta samostojno delovali do maja 2013, ko sta bili v procesu preoblikovanja SV ponovno združeni, tokrat v Enoto za protokol (EPROT), ki v tej obliki deluje še danes.
Priprave prvega postroja častne čete ob razglasitvi neodvisne države, Ig, 24. junij 1991. Foto: Arhiv SV
Ljubljana, 26. junij 1991, proslava. Fototeka Vojaški muzej SV. Foto: Marjan Garbajs
Ljubljana, 26. junij 1991, dvig zastave. Fototeka Vojaški muzej SV. Foto: Marjan Garbajs
Predsednik Republike Slovenije med pregledom Častne enote. Fototeka Vojaški muzej SV. Foto: Marjan Garbajs
Kdo lahko postane pripadnik Garde SV in kako poteka način usposabljanja?
Predstavljanju Slovenske vojske in videzu pripadnika Garde SV v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru posvečamo v enoti še posebno pozornost. Za pripadnike Garde SV so za določitev potrebnega enotnega izgleda pri opravljanju vojaških protokolarnih nalog, skladno s 46. členom PS v SV, v področni Direktivi določeni pogoji in pravila. Ker pri izboru pripadnikov za delo v Gardi SV strogo sledimo tem predpisanim pogojem, imamo kar nekaj težav z izborom primernih kandidatov.
Kot primerne za opravljanje nalog v Gardi SV se lahko izbere samo tiste pripadnike in pripadnice SV, ki ustrezajo naslednjim pogojem in kriterijem:
- telesna višina med 178 cm in 188 cm,
- brez izstopajočih telesnih posebnosti in brez vidnih tetovaž,
- sposobnost opravljanja gardnih in vojaških protokolarnih nalog brez nošenja očal,
- ustrezno razmerje med telesno težo in telesno višino,
- preverjeni fizična sposobnost in motorika za izvajanje vojaških protokolarnih nalog.
Pri opravljanju vojaških protokolarnih nalog morajo biti pripadniki Garde SV ustrezno ostriženi, brez brkov, brad in zalizcev.
Kot primerne za opravljanje nalog v Gardi SV se lahko izbere samo tiste pripadnike in pripadnice SV, ki ustrezajo določenim pogojem in kriterijem. Foto: Arhiv EPROT
Ali so v Gardi SV tudi predstavnice nežnejšega spola?
Kot sem omenil že v prejšnjem odgovoru, med vsemi pripadniki SV iščemo tiste, ki izpolnjujejo vse določene in predpisane pogoje. Če med njimi najdemo pripadnico, nimamo nobenega razloga, da bi jo zaradi spola zavrnili. Se pa poleg zgoraj navedenih pogojev za pripadnice dodatno zahteva, da imajo lase spete v »figo« in da jih lahko v celoti skrijejo pod pokrivalo.
Ob protokolu visokih predstavnikov tujih držav se pogosto sliši igrati policijski ali vojaški orkester. Kako poteka tovrstno sodelovanje z njima?
Najprej naj pojasnim posebnost pri poimenovanju različnih sestavov častnih enot, kar je pogojeno z udeležbo enega ali drugega orkestra pri izvedbi posamezne naloge. Kadar Garda SV skupaj s Policijskim orkestrom izvaja protokolarne naloge in aktivnosti, se takšna enota imenuje Častna enota RS, pri delu pa se vedno uporablja zastava RS, ko pa Garda SV skupaj z Orkestrom Slovenske vojske izvaja protokolarne naloge, se takšna enota imenuje Častna enota SV, pri delu pa se vedno uporablja bojna zastava SV.
Sodelovanje med pripadniki SV in Policijo mora biti brezhibno in usklajeno do potankosti. V ozadju dirigent Policijskega orkestra. Foto: Arhiv EPROT
Skladno z določili iz Sklepa Vlade RS o določitvi protokolarnih pravil pri izvedbi vojaških protokolarnih nalog sodelujeta Orkester Policije in Orkester Slovenske vojske (ORKSV). Pristojnost med njima je razdeljena tako, da Policijski orkester zagotavlja glasbeni del izvedbe protokolarnih nalog takrat, ko je organizator dogodka Protokol RS (aktivnosti predsednika RS, predsednika DZ RS, P V RS, P DS RS), ORKSV pa zagotavlja glasbeni del izvedbe protokolarnih nalog takrat, ko je organizator dogodka Protokol MO RS (MO, načelnik GŠSV).
Ta posebnost je v mednarodni praksi sicer neobičajna, saj sta v izvedbo izkazovanja vojaških časti načeloma vedno vključena vojaška enota in vojaški orkester. Slovenska posebnost je opravičena z dejstvom, da do leta 1996 vojaškega orkestra sploh nismo imeli, drug razlog za takšno organiziranost pa je dejstvo, da sta se za neodvisnost in samostojnost RS skupaj borili TO/Slovenska vojska in Policija in je tudi na ta način Policiji priznana vloga v procesu osamosvajanja RS.
V praksi sodelovanje poteka brez težav tako, da že pred izvedbo posamezne naloge med sodelujočimi na operativni ravni uskladimo podrobnosti izvedbe (skupno urjenje in priprave, čas, program, uniforma ipd.). Zgolj pogled med poveljujočim Častni enoti in dirigentom Ceremonialnega orkestra zadošča za izvedbo potrebnega naslednjega postopka ali izdajo povelja.
Ne glede na pripadnost Policiji ali SV, je poveljujoči Gardi SV vedno poveljujoči tudi celotni Častni enoti. Ob določeni uri se obe enoti postrojita v pohodno kolone in skupaj pod glasbo prikorakata na prizorišče, se tam poravnata in počakata na prihod najprej gostitelja, nato pa še visokega gosta, ki v RS ali SV prihaja na državniški ali uradni obisk. Ker so na obeh straneh prisotni vrhunski profesionalci, težav pri sodelovanju ni. Skupna urjenja pred večjimi dogodki usklajenost samo še povečujeta in v postopke posameznikov in Častne enote kot celote vnašajo potrebno stabilnost. Ni odveč omeniti, da pri tovrstnih nalogah odziv in postopki posameznikov neprimerno bolj vplivajo na primerno izvedbo naloge kot pri drugih skupnih nalogah. Pri teh nalogah se napaka gardista ali glasbenika ne da popraviti s še tako dobrimi postopki ostalih udeležencev. Če gardist prepozno dvigne puško v pozdrav ali glasbenik narobe odigra noto, tega nihče več ne more popraviti. Ker se te naloge vedno izvajajo pred očmi javnosti, je izvajanje teh nalog toliko bolj zahtevno. Pripadniki Častne enote RS ali SV predstavljajo prvi in velikokrat edini stik visokega gosta s pripadniki SV ali Policije in ta si na podlagi videnega lahko ustvari svoj vtis o urejenosti in izurjenosti teh dveh organizacij. Z narejeno napako pripadnikov Častne enote RS ali SV bi lahko bil ta vtis neopravičeno izkrivljen.
Ne glede na pripadnost SV ali Policiji, je poveljujoči Gardi SV vedno poveljujoči tudi celotni Častni enoti. Foto: Arhiv EPROT
PRIPRAVILA: Andrej Kovačič, IVK inštitut / Varensvet, Carmen Kos, Kabinet načelnika Generalštaba Slovenske vojske /Oddelek za stike z javnostmi
