»Nikoli ne odnehaj. Išči rešitve. Predlagaj izboljšave. Bodi proaktiven. Vprašaj za pomoč in tudi ponudi pomoč. Sodeluj, skupina lahko naredi bistveno več kot vsota del posameznikov.«
Foto 1: Carmen Kos | Kabinet načelnika GŠSV | OOJ
Kot poveljnik helikopterske eskadrilje Slovenske vojske ste odgovorni za reševanje s helikopterji, kakšna je torej njena vloga v sistemu Nujne medicinske pomoči?
151. helikopterska eskadrilja je enota v sestavi 15. polka vojaškega letalstva. V svoji sestavi ima osem helikopterjev tipa Bell-412 in štiri helikopterje tipa AS532AL Cougar. Vloga enote je definirana v vojni in v miru. Kljub politični dinamiki in varnostni situaciji v Evropi smo enotnega mnenja, da Slovenija ni neposredno ogrožena. To predstavlja pomemben podatek pri oblikovanju sil, saj se zavedamo možne vloge helikopterske enote v miru. Načini in vrste delovanja so: ofenzivno, defenzivno, specialno, stabilizacijsko, podporno, informacijsko in prehodno (Vir: Vojaška doktrina, 2006). Podporno delovanje 151. helikopterske eskadrilje razumem kot delovanje doma kot podporo civilnim sistemom obrambe, bodisi vojaške obrambe, bodisi podpore v sistemu zaščite, reševanja in pomoči (ZRP) ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (VNDN).
Osebno menim, da je vloga helikopterske eskadrilje SV v sistemu helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) nepogrešljiva. Smo enota, ki ima zmogljivosti tako tehnične kot tudi kadrovske. Kljub deficitarnosti poklica ob ustreznih rotacijah posadk zagotavljamo pripravljenost in ponujamo posadke z najvišjimi možnimi letalskimi licencami kot tudi visoko usposobljen in motiviran kader.
Vzlet helikopterja AS532AL Cougar 157. helikopterske eskadrilje
Foto 2: Borut Podgoršek | Služba za strateško komuniciranje MO RS
Želim poudariti, da enota zagotavlja večji del koledarskega leta dva helikopterja s posadko v 15 minutni pripravljenosti bodisi za reševanje v gorah, bodisi za HNMP, kot tudi tretji helikopter v 120 minutni pripravljenosti za delovanje v izrednih primerih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Helikopter je zrakoplov, ki ne potrebuje urejenih vzletišč, če pa okoliščine to zahtevajo lahko brez pristanka s pomočjo elektromotornega vitla (na Bell-412) ali pa hidravličnega vitla (na AS532AL Cougar) spusti reševalca, ali zdravnika ter dvigne oba (reševalca in ponesrečenca) ter odleti v izbrano zdravstveno ustanovo. Hitrosti, ki jih dosega med preletom so med 200 km/h in 250 km/h v odvisnosti od okoliščin, predstavlja pa zagotovo najhitrejši transport, saj velikokrat slišimo in se tudi zavedamo, da minute »igrajo« pomembno vlogo.
Kakšni pa so trendi na področju HNMP za zadnjih pet let?
Trend na področju sodelovanja SV v HNMP je v porastu. Iz leta v leto število helikopterskih prevozov za potrebe medicine narašča. Lahko bi rekli, da se je v zadnjih dveh letih število opravljenih letalskih ur 151. helikopterske eskadrilje SV potrojilo. Delno je to posledica večje angažiranosti SV na letališču Jožeta Pučnika na Brniku zaradi pilotnega projekta HNMP Letalske policijske enote (LPE) na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru.
Preglednica analiz od leta 2013 do 2017
Iz preglednice je razvidno, da je delež nalog HNMP v sistemu ZRP največji. Za opravljanje različnih dejavnosti, ki so zgoraj opredeljene, potrebujemo različne konfiguracije helikopterja. V enoti smo razvili sistem hitre priprave kot tudi zadostno število helikopterjev vključno z rezervnim helikopterjem. Analiza zmogljivosti naše flote ter načrt nadaljnjega opremljanja gre v smeri približevanja Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije. V zaključni izdelavi je načrt, ki ga bo Vlada RS podprla, saj je 7.12.2017 na svoji 159. seji izdala Sklep o izvajanju HNMP kjer se HNMP določa kot državna aktivnost, ki se izvaja z državnimi zrakoplovi, kar nedvoumno vključuje SV v tovrstne operacije.
Da lahko spremljamo trend povečanja letalskih operacij na področju HNMP nam pomaga odličen sistem vzdrževanja plovil. 153. letalsko tehnična eskadrilja je prav tako v sestavi 15. polka VL in zagotavlja plovnost na dogovorjeni letni ravni. Izredno veliko je subjektov, ki so prepoznali povečanje aktivnosti na tem področju. Omenil bi Operativni center poveljstva sil SV, ki neposredno sodeluje pri aktivaciji helikopterjev in kot naš prvo nadrejeni aktivno sodeluje pri načrtovanju zmogljivosti na rednih usklajevalnih konferencah URSZR. Na teh konferencah uskladimo delovanje v prihodnje med LPE, URSZR, OC PSSV in našo enoto kot operativno tehnični subjekt.
Naša ocena je, da kljub deficitarnosti kadra, vendar na račun poznavanja delovanja vojaškega letalstva, lahko tudi v naprej suvereno podpiramo Ministrstvo za zdravje pri omenjeni državni aktivnosti. Ob spremljanju trendov računamo na razumevanje kadrovske službe MORS in GŠSV ter nam zagotovi priliv mladega kadra.
Ali nam poveste, kako je helikopterska eskadrilja SV nastala, njen razvoj skozi čas?
28. junij je rojstni dan naše eskadrilje. Na ta dan leta 1991 sta z vojaškim helikopterjem Gazela, takratne JLA, v vrste slovenske Teritorialne obrambe iz mariborske vojašnice prebegnila pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar. Takoj po prebegu sta ga, s pomočjo zavedne domoljubne ekipe, skrila na Golteh. In prav na Golteh je helikopter dobil prve oznake novega letalstva, grb Slovenije in oznako TO-001 Velenje. To izjemno pogumno dejanje je povod za nastanek sodobne helikopterske eskadrilje.
Leta 1992 je helikopterska eskadrilja bila sestavni del 15. brigade VL. S transformacijo 15. brigade VL v Brigado zračne obrambe in letalstva (BRZOL) leta 2004 smo nadaljevali z razvojem helikopterskih zmogljivosti in usposabljanjem kadra. Od leta 1997 do 2003 smo izkušnje pridobivali doma in v tujini na misiji SFOR v Bosni in Hercegovini. Kasneje tudi v KFOR-ju do leta 2016.
Helikopter Bell-412 največkrat uporabljen na misijah
Foto 3: arhiv 151. helikopterske eskadrilje
Leta 2013 se je BRZOL preoblikoval v 15. polk VL in s tem 15. helikopterski bataljon v 151. helikoptersko eskadriljo. Ta formacija je veljavna še danes. Nobena transformacija, reorganizacija ali preoblikovanje ni spremenilo fokusa eskadrilji. Naš namen je bil in ostal v prvi vrsti podpora enotam SV, urjenje in sodelovanje z zavezniki kot enakopravna članica Nata in ne nazadnje podpora civilnim inštitucijam doma.
Med »odraščanjem« smo se srečevali z različnimi izzivi vendar danes lahko z gotovostjo trdim, da smo elitna enota SV. Enota, ki pusti sled. Enota, ki se razvija z ramo ob rami z zaveznicam. Izpostavil bom samo nekatere dosežke naše eskadrilje. Smo enota, ki zagotavlja 24/7 dva helikopterja v 15 minutni pripravljenosti za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, smo vojaška sila, ki v skupni bojno deluje z mitraljezi ponoči ob sodelovanju tujih usmerjevalcev združenega ognja na neznanem terenu, smo enota, ki je uspešno opravila Nato evalvacijo TACEVAL leta 2016, enota, ki je v 5-dnevni pripravljenosti za delovanje v tujini v sklopu enot Nata v visoki stopnji pripravljenosti (VJTF) in smo enota, ki ima v svoji sestavi dvanajst transportnih helikopterjev in zadostno število izurjenih posadk z civilnim prometnim helikopterskim licencam (ATPL/H).
Sodelovanje 107. logistične baze pri pripravi helikopterja za nočno letenje
Foto 4: arhiv 151. helikopterske eskadrilje
Kdo se lahko priključi v helikoptersko eskadriljo oziroma kakšni so pogoji za sprejem?
V 151. helikoptersko eskadriljo sprejmemo pripadnike SV, ki so opravili osnovno šolanje za pridobitev civilne licence komercialnega pilota (CPL/H). Osnovno šolanje poteka po odobrenem načrtu šolanja v Letalski šoli, ki je prav tako del 15. polka VL, katere program je odobrila agencija za civilno letalstvo RS.
Po sprejemu v 151. helikoptersko eskadriljo novi pripadniki najprej potujejo v tujino na tehnično učilnico in simulator letenja za izbrani tip kjer se spoznajo s sistemi na helikopterju ter opravijo osnovni trening za pridobitev tipskega spričevala (Tip Rating-TR). Po povratku v enoto začnejo usposabljanje za kopilota na izbranem tipu. Po opravljenem vpisu kopilota nadaljujejo namensko usposabljanje instrumentalnega letenja, za letenje v gorah, nočno letenje z očali za nočno gledanje, nošenje bremena na zunanji kljuki, gašenje požara z vrečo za gašenje, bojno delovanje podnevi in ponoči, program iskanja in reševanja z delom z vitlom, podporne naloge drugim enotam SV ter delovanje v sistemu HNMP, sekundarnih medicinskih prevozih in prevozu novorojenčka v inkubatorju. Ko to vse osvojijo in na levem sedežu (kopilotski sedež) naletijo 1000 ur pridobijo možnost nadaljnjega šolanja in sicer na desni sedež kjer postanejo vodje zrakoplova (kapitani). Delo kapitana je odgovorno in zelo zahtevno. Tudi tukaj se usposabljanje ne konča, saj potrebujemo pilote, ki so sposobni leteti v skupini in skupino tudi peljati na zahtevne vojaške naloge.
Priprava za gašenje
Foto 5: arhiv 151. helikopterske eskadrilje
V naši enoti usposabljamo tudi inštruktorje letenja, saj bi brez inštruktorjev naše delo zastalo. Poznamo učitelje letenja, ki opravljajo naloge osnovnega šolanja kot tudi inštruktorje, ki poučujejo v nadaljevalnem programu na specifičnem tipu helikopterja.
Po vsem tem potrebujemo tudi pilota častnika, ki obvlada štabne procese. S tem namenom izbiramo tudi kader, ki bo štabne procese študiral v štabni šoli in nadrejenih poveljstvih. Tukaj že govorimo o pripravljenosti pilota za poveljniško delo. Z leti se izkušnje nabirajo. »Kalijo« se bodoči majorji letalstva, bodoči samostojni pomočniki ter poveljniki oddelkov. Od tukaj naprej v sam vrh vodenja vojaškega letalstva nas pelje natančnost, sposobnost vodenja, specialistična razgledanost ter občutek za sočloveka.
Kako poteka delovni dan v helikopterski eskadrilji in njeno delovanje?
Delovni dan v helikopterski eskadrilji je lahko redno delo ali pa pripravljenost v sistemu HNMP ali GRS. Če smo v pripravljenosti, kot mi rečemo POPR1 (posadka v 15 minutni pripravljenosti) se nahajamo na Brniku v prostoru namenjenem za namestitev, priprave in počitek posadke. Še pred začetkom »dežurstva« pregledamo in pripravimo helikopter. Pridobimo meteorološke podatke ter seznanimo celotno skupino z vremensko napovedjo. Skupina je sestavljena iz šestih pripadnikov: pilota, kopilota, tehnika letalca, zdravnika, reševalca letalca in policista (slednjega samo za GRS).
Potem čakanje na klic …
Ob sprejetju klica iz OC PSSV čas teče. V tem kratkem telefonskem pogovoru pridobimo osnovne podatke: lokacija in poškodba ponesrečenca. Na poti ne vemo ali bo teren omogočal normalen pristanek, dotik z naslonom smučke ali kolesa ali pa dvig z vitlom zaradi zahtevnosti terena. Iz tega razloga SV vedno zagotavlja posadke izurjene za vse možne variante letenja in pristajanja. Zdravnik se odloči, glede na poškodbo ponesrečenca, v kateri medicinski center ponesrečenca peljemo. Po zaključku naloge helikopter nemudoma pripravimo za naslednjo nalogo, zaključimo dokumentacijo vezano na nalogo ter sporočimo pripravljenost.
… In potem ponovno čakanje …
Delo z vrečo za gašenje požara
Foto 6: arhiv 151. helikopterske eskadrilje
Redno delo poteka na letališču Cerklje ob Krki (CoK). Upoštevajoč Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov SV se delo začne ob 7:30. Ob 7:45 začnemo pripravo za letenje v stavbi 151. helikopterske eskadrilje. Skupinska priprava z meteorološko pripravo se izvaja dnevno v sobi za priprave novega kontrolnega stolpa ob 8:20. Prvi polet je ob 9:00. Naloge izvajamo skladno z letnim načrtom izdelanim do potankosti za vsakega pripadnika. Letijo se programi nadaljevalnega usposabljanja za mlajše ali pa programi urjenja ali kondiciranja že pridobljenih veščin. Tudi druge naloge načeloma potekajo iz CoK.
Nepravično bi bilo ne omeniti tiste v poveljstvu, logistiko, sprejemno pisarno, tiste ki skrbijo za varnost letenja, programe usposabljanja, načrtovalce vaj in urjenj ter odgovorne poveljnike oddelkov za zagotovitev kadrov. Poveljnik in namestnik 151. Helikopterske eskadrilje usklajujejo na različnih sestankih naloge kot tudi nadzirajo izvedbo zastavljenih ciljev. Tisti, ki smo v poveljstvu smo prav tako operativni piloti vendar je zaradi letalskih izkušenj ter obilice administrativnega dela načrtovani letni nalet nekoliko manjši.
Kje in na kakšen način se posadka usposablja za svoje delo?
Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in veščin. To počnemo z mlajšimi piloti. Tisti, ki so že pridobili te veščine samo še kondicirajo. Izredne postopke vadimo na simulatorjih letenja letno. Piloti helikopterja Bell-412 trenirajo izredne postopke na simulatorju v ZDA, piloti helikopterja AS532AL Cougar pa v Franciji. Simulator je nenadomestljiv pripomoček za podaljšanje licenc in tipskih certifikatov, saj izvajamo postopke, ki so ali prenevarni za izvajanje na helikopterjih, ali celo prepovedani s strani tovarne.
Izredno veliko novih znanj pridobimo na mednarodnih vajah kjer skupaj izvajamo pripravo, letenje in analizo. Izmenjave izkušenj v letalstvu ocenjujemo kot največjo prednost. Na vajah komuniciramo v angleškem jeziku ter letimo po pravilih in standardih Nata. Naučenih lekcij v tujini se vedno spominjamo.
Naše zadnje, recimo temu, odmevno usposabljanje je potekalo skupaj z Oddelkom za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC Ljubljana kjer smo lani začeli s prevozi novorojenčkov v inkubatorju. Največji izziv je bil pripraviti obstoječo opremo za namestitev inkubatorja, nič manjši pa tudi prepričati osebje UKC, da smo zaupanja vreden partner pri prevozu novorojenčka. Izdelali smo skupni postopkovnik ter natančno opredelili naloge posameznikov. In če se izrazim v medicinskem žargonu so porodni krči mimo in se lahko pohvalimo z 19-timi prevozi novorojenčkov v letu 2017 in že z 10-timi v letu 2018.
Prevoz novorojenčka v inkubatorju v helikopterju AS532AL Cougar
Foto 7: podpolkovnik Igor Lanišnik, 151. helikopterska eskadrilja
Podpolkovnik Lanišnik pojasnjuje, da je usposabljanje in urjenje sestavni del njihovega dela. To je proces, ki se konča pri posamezniku z odhodom v pokoj, v enoti pa nikoli.
Foto 8: osebni arhiv
Podpolkovnik Igor Lanišnik, poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske, trenutno slušatelj na Generalštabnem šolanju: »Nikoli ne odnehaj. Išči rešitve. Predlagaj izboljšave. Bodi proaktiven. Vprašaj za pomoč in tudi ponudi pomoč. Sodeluj, skupina lahko naredi bistveno več kot vsota del posameznikov.«
Pripravila:
Andrej Kovačič | www.varensvet.si
Carmen Kos | Kabinet načelnika Generalštaba SV | Oddelek za odnose z javnostmi
