OSINT oziroma Open Source Intelligence je obveščevalna dejavnost zbiranja in analiziranja javno dostopnih podatkov (Baker, 2023). Z nastopom interneta OSINT postaja vse bolj pomembna komponenta zbiranja in analize podatkov. Javno dostopne informacije se zbirajo iz virov kot so spletne strani, socialna omrežja, članki, javne evidence, slike oziroma posnetki, mediji itd. Cilj je primerjava in analiza teh podatkov, ki tako ustvarijo celovito sliko dogodkov, trendov, posameznikov, organizacij in potencialnih tveganj. Pri tem je pomembno poudariti, da OSINT s svojim zbiranjem javno dostopnih podatkov nikakor ne vpada v posameznikovo zasebnost, za razliko od ostalih obveščevalnih dejavnosti, ki se tega pogosto poslužujejo (Gill, 2023).
OSINT uporabljajo državne službe – vključno z vojsko in policijo, preiskovalni novinarji, zasebni detektivi, odvetniške službe; službe, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo; zasebni preiskovalci itd.
Varnostno-obveščevalne službe uporabljajo OSINT za zbiranje informacij o potencialnih varnostnih grožnjah, kot so na primer teroristične aktivnosti in kibernetski napadi. Uporabljajo pa jih tudi za zbiranje obveščevalnih podatkov o tujih vladah, organizacijah in posameznikih. OSINT se uporablja tudi za poslovne in tržne raziskave, predvsem se tu zbirajo informacije o konkurenci, vedenju potrošnikov ter o trendih. Tudi pri akademskih raziskavah OSINT pogosto pride prav, saj lahko z njim raziskovalci odkrivajo družbene trende, javno mnenje ali pa ekonomske indikatorje. Navsezadnje OSINT uporabljamo vsi vsaj v določeni meri, ne da bi se tega sploh zavedali. Na primer, ko preverimo identiteto novega sledilca na socialnemu omrežju. Dandanes ima praktično vsak posameznik dostopen digitalni odtis. Tako nam lahko določene informacije o njem poda že internetni brskalnik, ko vpišemo njegovo ime.
Tako kot vsaka obveščevalna dejavnost tudi OSINT poteka v tako imenovanem obveščevalnem ciklusu, sestavljenem iz petih korakov. Ti so:
- Načrtovanje pomeni določitev ciljev naloge, prepoznavanje najprimernejših virov za iskanje informacij, ter ocena potreb in zahtev naloge.
- Zbiranje podatkov zajema obširno zbiranje podatkov iz čim več virov.
- Procesiranje podatkov, da podatkom pomen in jih organizira v smiselno celoto – podatki postanejo informacije.
- Analiziranje je korak interpretacije zbranih informacij. Rezultat analize je obveščevalni produkt, ki odgovori na obveščevalne zahteve opredeljene v koraku načrtovanja, poda sklep in priporoči nadaljnje korake.
- Diseminacija je predstavitev in dostava obveščevalnega produkta ustreznim naročnikom, ki tako dobijo odgovor na obveščevalno vprašanje (Gill, 2023).
Glavne prednosti OSINT so časovna in stroškovna učinkovitost, transparentnost ter širok nabor dostopnih virov. OSINT se tako izogne dragemu in časovno zahtevnemu pridobivanju tajnih podatkov, pridobljene informacije pa so lahko preverljive. Podatke pridobiva s pomočjo internetnih iskalnikov, družbenih omrežij, javno dostopnih evidenc ter medijev kot so časopisi, revije, spletne novice itd. (Gill, 2023).
OSINT je prišel do izraza tudi tekom vojne v Ukrajini. Številni amaterji na socialnih omrežjih uporabljajo OSINT za objavljanje premikov sil, sledenje opreme, izgubam, situacije na bojišču itd. Vse te informacije pridobijo z analiziranjem satelitskih slik, objavljenih fotografij in videoposnetkov ter uradnih poročil vpletenih akterjev. Ker je Vojna v Ukrajini izredno dobro dokumentirana, jim virov ne manjka. Razni projekti in profili sledenja konflikta na socialnih omrežjih so zdaj pridobili veliko količino sledilcev, pri čimer pa je potrebna previdnost, saj se tako lahko napačno interpretirana informacija hitro razširi po medijskem prostoru (Schwartz, 2022). Tudi Oborožene sile Ukrajine se poslužujejo OSINT informacij. Odmevnejši primer tega je bil po prihodu Skupine Wagner v vzhodno Ukrajino. Ruski vojni poročevalec je na svojem Telegram profilu delil fotografijo najemnikov pred štabom, pri tem pa je razkril naslov stavbe. Kljub temu da je sliko pozneje izbrisal, je ta že prešla v roke ukrajinski vojski, ki je nato izvedla raketni napad in štab uničila (BBC, 2022).
Viri:
- Baker, K. (2023). OPEN SOURCE INTELLIGENCE (OSINT). Crowdstrike. https://www.crowdstrike.com/cybersecurity-101/osint-open-source-intelligence/
- (2022). Ukraine hits Russian Wagner mercenary HQ in east. BBC NEWS. https://www.bbc.com/news/world-europe-62547403
- Gill, R. (2023). What is Open-Source Intelligence? SANS. https://www.sans.org/blog/what-is-open-source-intelligence/
- Schwartz, L. (2022). Amateur open-source researchers went viral unpacking the war in Ukraine. Rest of the World. https://restofworld.org/2022/osint-viral-ukraine/
Klemen Lenart Pucihar E: info@varensvet.si
Uvodna fotografija: Pixabay
