OPIS ORGANIZACIJSKEGA PSIHOPATA
V organizacijah je skupina ljudi katerih vedenje in odnos je potencialno zelo uničujoč za organizacijo in zaposlene. Ti izkazujejo osebnostno motnjo globoko zakoreninjeno v lažeh, manipulaciji, prevari, egocentričnosti, preračunljivosti in drugih potencialno destruktivnih lastnostih. Njihova ošabnost, občutek le lastne pravice in pomanjkanja možnosti vživljanja vodi v konflikte in rivalstva s predpostavljenimi in sodelavci, njihova impulzivnost in njihova filozofija »življenje za ta trenutek« pa jih vodi k ponavljanju raznih disfunkcionalnih in antisocialnih vedenj (Babiak & Hare, 2006). Nimajo vesti in niso sposobni ljubiti ali čutiti empatije do drugih ljudi, so sebični in predstavljajo potencialno grožnjo družbi (Herve, Mitchell, Cooper, Spidel, & Hare, 2004). Ne razumejo niti osnovnih človeških čustev, ljudje za njih ne obstajajo v njihovem svetu, razen kot objekti, žrtve in ovire, ne posedujejo čustev usmiljenja in krivde (Babiak & Hare, 2006). Za tiste, ki še niso izkusili njihove neusmiljenosti in pomanjkanja vesti so pogosto videti uspešni (Boddy, Ladyshewsky, & Galvin, 2010). Znani so po tem, da znajo biti nadvse očarljivi obenem ne obžalujejo niti najbolj krutih in brezsrčnih dejanj, z lahkoto se zlažejo in so pripravljeni reči kar koli, samo da bi dobili kar hočejo, s cinizmom izigravajo čustva svojih žrtev (Goleman, 2010) Sposobni in pripravljeni so uporabiti »smrtonosen šarm« za preslepitev in manipuliranje z drugimi in navsezadnje, če šarmiranje ne deluje, so pripravljeni uporabiti tako prikrito kot odkrito ustrahovanje, in vseeno jim je, če rečejo ali naredijo kaj kar rani druge ljudi dokler dobivajo kar hočejo in raje živijo na račun drugih, kot da bi se trudili sami. Pogosto sprejmejo slabe odločitve, se ne naučijo veliko iz osebnih izkušenj in ponavljajo disfunkcionalno in neučinkovito vedenje, se ne zamislijo nad svojim vedenjem do drugih, kot da se jih to ne tiče, ne razumejo čustev in jim ni mar za čustva drugih, nimajo usmiljenja ali jih ni sram zaradi dejanj s katerimi so škodili drugim, so vidno nerealne, celo glede pomembnih stvari, ki se tičejo njihove trenutne situacije, v življenju nimajo pravih ciljev, so popolni lažnivci – pravzaprav lažejo o vsem, tudi o stvareh za katere drugi ljudje ne bi izgubljali časa in energije za laganje, so popolnoma neiskreni, čeprav so pogosto ustvarjali vtis, da so zelo iskreni (Babiak & Hare, 2006).
NAČIN DELOVANJA ORGANIZACIJSKEGA PSIHOPATA
Faza ocenjevanja: Neprestano oprezajo za posamezniki, ki jih bodo lahko ogoljufali ali prevarali, in ta prva faza v psihopatskem pristopu vključuje identifikacijo in ocenjevanje tarče oziroma žrtve.V vsakem primeru psihopati nenehno proučujejo potencialne koristi od posameznika, kot vira denarja, moči, seksa ali vpliva. Ljudje, ki imajo moč, slavo ali visok socialni status so še posebej privlačne.
Faza manipulacije: Po identifikaciji posameznika, ki lahko koristi psihopatu, psihopati pričnejo z fazo manipulacije, katere prvi cilj je pridobiti zaupanje posameznika z uporabo zbliževanja in tehniko upravljanja vtisa. Ena najučinkovitejših spretnosti, ki jo psihopati uporabljajo pri pridobivanju zaupanje, je sposobnost očaranja – šarmiranja. Pogosto imajo privlačen nastop in ustvarijo dober prvi vtis na ljudi. Po dobrem prvem vtisu lahko postavijo lažen karakter, osebnost ali si nadenejo masko. Predstavljajo se lahko kot močni, naivni, dominantni, iskreni, pokorni, vredni zaupanja, svetovljanski, ali druga kot je po njegovem/njenem mnenju potrebno, da bo od drugih dobil/a pozitiven odziv na manipuliranje. Kar pripomore k njihovem uspehu pri pridobivanju zaupanja je njihova skoraj patološka sposobnost laganja brez zadržkov. Psihopati pripovedujejo zgodbe tako prepričljivo, zabavno, tako kreativno, da jim mnogi poslušalci zaupajo instinktivno. Presenetljivo, psihopati bodo lagali celo ljudem, ki že vedo resnico o tem kar govorijo. Neverjetno pa je to, da bo žrtev pogosteje kot ne, podvomila v svoje lastno vedenje o resnici in spremenila svoj pogled in verjela temu kar govori psihopat, kot pa temu kar same ve da je resnica. Takšna je moč manipulacije. Naslednja lastnost psihopatov je sposobnost izogibanja prevzemanju odgovornosti za stvari, ki gredo narobe: namesto tega za to krivijo druge, okoliščine, usodo itd. Psihopati lahko okrivijo celo žrtev za njeno nesrečo in ponudijo prepričljive razloge, zakaj so dobile kar so si zaslužile.
Faza zavrženja: Ko psihopati izžamejo vse koristi od žrtve – ko žrtev ni več koristna za njih – žrtev zavržejo in se preselijo k nekomu drugemu. Ko ni več potrebe, da psihopat vzdržuje masko, bo običajno zavrgel tiste, ki jih je izkoristil. Vendar zavrženje ne vodi vedno do spoznanja o zlorabi in prevaranju, pogosto žrtev verjame v dobre namene.
POSLEDICE ZA ORGANIZACIJO
Organizacije, ki jih vodijo »organizacijski psihopati« lahko in najverjetneje vključujejo brezčutno in trdo obravnavo zaposlenih, nepričakovane prekinitve zaposlitev, nezdravo in okolju škodljive poslovne prakse, nevarno in zdravo delovno okolje, kršenje človekovih pravic zaposlenih in delovno pravnih predpisov (Ketola, 2006). V organizaciji je sovražno ozračje s konflikti, nasiljem, delovnimi preobremenitvami, slabim zadovoljstvom zaposlenih, in previsokimi organizacijskimi omejitvami (Boddy, 2010a). Značilni so tudi večji odhodi iz okolja, kot je za podobna okolja navadno, zaposleni so deležni manj navodil, usposabljanj in pomoči od drugih, dobivajo manj priznanj za dobro opravljeno delo, pohval in nagrad, izkusijo manj prijazno delovno okolje, slaba je komunikacija in več je nepravičnega obravnavanja s strani nadrejenega (Boddy C. R., 2010; Boddy C. R., 2010a) in slabša je tudi produktivnost (Boddy C., 2010b).
RAZISKAVA – BAKER
Opravila (Baker, 2013) je raziskavo na vzorec 30 CEO, s po 10 CEO-ji. Prva skupina »Financal Crisis CEO-s« so vodili finančne organizacije, ki so jih (mediji, tožilstvo, strokovna javnost) povezali z globalno finančno krizo. Druga skupina »Other Destructive CEOs« so bili CEO-ji, ki so vodili (druga) podjetja v propad (bankrot, prisilno poravnavo, tožbe zaradi ogrožanja zdravja in varnosti uporabnikov ali zaposlenih). Tretja skupina »Exemplary CEO-s« so bili CEO-ji, ki so zgledno vodili organizacije k uspehu, večanju dobičkonosnosti in etičnem ravnanju in so za svoje vodenje prijeli javna priznanja. Prva in druga skupina CEO-jev sta vodili podjetja v propad, CEO-ji v tretji skupini, ki je bila primerjalna skupina, pa so vodili podjetja uspešno.
Ugotovila je, da so; (1) v povprečju dobri CEO-ji izkazujejo bistveno manj psihopatske brezčutnosti (neusmiljenost, pomanjkanje empatije, pomanjkanje slabe vesti ali obžalovanja) kot slabi CEO-ji; (2) v povprečju dobri CEO-ji izkazujejo bistveno manj Machievialistične manipulativnosti (manipulativna zloraba ljudi in organizacijskih virov za doseganje osebnih koristi na škod drugih deležnikov) kot slabi CEO-ji; (3) v povprečju dobri CEO-ji izkazujejo bistveno manj narcistične egocentričnosti (občutek do upravičenosti in samo poveličevanja) kot slabi CEO-ji; (4) v povprečju dobri CEO-ji izkazujejo bistveno manj nevrednosti zaupanja (izogibanje odgovornosti in krivde, zvračanja krivde na druge, upravičevanje) kot slabi CEO-ji; (5) v povprečju dobri CEO-ji izkazujejo bistveno manj neetičnega ali koruptivnega vedenja (goljufivosti, dvoličnosti, pomanjkanje integritete, nespoštovanje pravil in morale) kot slabi CEO-ji; (6) v povprečju dobri CEO-ji bistveno manj nagnjeni k sprejemajo prevelikih ali nepotrebnih tveganj (sprejemanje drastičnih ukrepov, neustrašnost, nepremišljenost) kot slabi CEO-ji; (7) v povprečju dobri CEO-ji izkazujejo bistveno manj lakomnosti (nenasitna želja po denarju, moči, statusu in s tem povezanimi koristmi) kot slabi CEO-ji. (Baker, 2013)
Ugotovila je razlike v vodenju: CEO-ji v 3 skupini so manj nagnjeni h kratkoročnim ciljem (ki so posledica pomanjkanja realnih dolgoročnih ciljev), CEO-ji v 3 skupini izkazujejo bistveno manj nekompetentnosti (ki se kaže v nesposobnosti ali nepripravljenosti za upravljanje z ekonomskimi zadevami ali spremembami ali soočenje s konkurenco, neusmiljenost, pomanjkanje empatije, pomanjkanje slabe vesti ali obžalovanja) CEO-ji v 3 skupini izkazujejo bistveno manj psihopatske brezčutnosti (neusmiljenost, pomanjkanje empatije, pomanjkanje slabe vesti ali obžalovanja), CEO-ji v 3 skupini bistveno manj izkazujejo značilnosti »pišmeuhovskega« vodje (vodja, ki pretirano delegira, pretirano decentralizira vodenje do točke, ko se izgubi nadzor nad pristojnostmi in odgovornostmi – »ne ve se kdo pije in kdo plača«), Za CEO-je v 3 skupini je bistveno manj značilno, da niso sposobni ali ne želijo prepoznati in obvladovati realnost tržnega ali finančnega stanja organizacije, kot za slabe CEO-je. Ko je primerjala med seboj skupini slabih vodij (skupina 1 in skupina 2) teh razlik ni. (Baker, 2013)
Bibliografija
Babiak, P., & Hare, R. (2006). Snakes in Suits: When Psyhopaths Go to Work. New York: HarperCollins e-books.
Baker, M. W. (2013). A Multiple Case Study of the Dark Side of Leadership: An Exploration of Excutives Who Led Their Companies to Disastorus Results Versus Exemplary CEOs Who Did Not. Doktorska disertacija. Virginia: Regent University.
Boddy, C. (2010b). Corporate Psychopaths and Productivity. Management Services, 54 (1), 26-30.
Boddy, C. R. (2010). Corporate Psychopaths and organizational type. Journal of Public Affeirs, 10 (4), 300-312.
Boddy, C. R. (2010a). Corporate Psychopaths in Australian Workplaces: Their Influence on Organizational Oustcomes. Curtin University of Technology.
Boddy, C. R., Ladyshewsky, R. K., & Galvin, P. (2010). The Infuence of Corporae Psychopaths on Corporate Social Responsibility and Organizational Commitment to Employees. Journal of Business Ethics, 97 (1), 1-19.
Goleman, D. (2010). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. (M. Čakš, Prev.) Ljubljana: Mladinska knjiga.
Herve, H. F., Mitchell, D., Cooper, B. S., Spidel, A., & Hare, R. D. (2004). Psyhopathy and Unlawful Confinement: An Examination of Perpertrator and Event Characteristics. Canadian Journal of Behavioraoul Science, 36 (2), 137-145.
Ketola, T. (2006). From CR-Psychopaths to Responsible Corporations: Wking up the Inner Sleeping Beauty of Companies. Corporate Social Responsibility and Environmental Management, 13 (2), 98-106.
mag. Peter Dular E: info@varensvet.si
