Kratek opis
Poglavitne naloge poklicnega gasilca so gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter redno usposabljanje in vaje za dobro opravljanje teh nalog.
Gasilci v poklicni gasilski enoti se vključujejo v različne dejavnosti svoje enote, kamor sodijo vzdrževanje zaščitne in reševalne opreme ter gasilskih vozil. Opravljajo tudi različne storitve, ki sodijo v dejavnost poklicne gasilske enote. Mednje štejemo preglede in vzdrževanje prenosnih gasilnikov, meritve vodovodnega omrežja, gasilsko stražo ob požarno nevarnih delih, usposabljanje za varstvo pred požarom in izdelavo požarnih načrtov.
Delovna področja
Poklicni gasilec se lahko zaposli v gasilskih enotah, ki so jih ustanovile (večje) občine. Te enote uporabljajo operativno in preventivno delo v varstvu pred požarom na svojem območju. Organizirane so kot javni zavodi, ki jih je danes v Sloveniji 12, in sicer v občinah Ajdovščina, Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Ravne na Koroškem, Sežana in Trbovlje. Poklicne gasilske enote so ustanovljene tudi po večjih podjetjih, kadar je zaradi narave dela požarna ogroženost resnejša. Posredujejo tudi ob nesrečah zunaj svojega podjetja, torej delujejo kot občinske enote. Glede na posebnosti gasilskega poklica ni nenavadno, da sta bila natančna organizacijska struktura in izdelan sistem odločanja in opravljanja nalog v poklicnem gasilstvu povsem vsakdanja stvar že dosti prej kot v industriji in poslovnem svetu. Vsakodnevna določitev posadk intervencijskih vozil pomeni, da ima vsak posameznik točno določeno nalogo. Dnevna delitev dela in nalog je posebej značilna za velike poklicne gasilske enote, kakršna je v Sloveniji npr. Gasilska brigada Ljubljana. Ker so gasilska vozila pravzaprav tovorna vozila z ustreznimi specialnimi nadgradnjami, je v vsaki gasilski enoti določeno število gasilcev primerno usposobljenih za vožnjo teh vozil. Pri nas je običajen naziv zanje gasilec-strojnik. Da si gasilec pridobi ta naziv, se izobrazi za poklicnega voznika, za delo z avto mehanskimi lestvami in zgibnimi ploščadmi in opravi izpit za avto-dvigalista. Zato ima večina poklicnih gasilcev v resnici kar več poklicev, saj so za uspešno delo v gasilski enoti različna znanja nujno potrebna.
Delovni pripomočki
Poklicni gasilec pri svojem delu uporablja raznovrstno zaščitno in reševalno opremo. Med njegovo osnovno osebno opremo štejemo gasilsko uniformo in čevlje. Pred odhodom na intervencijo gasilec “skoči” v zaščitno obleko, gasilske škornje in si natakne gasilsko čelado. V zadimljene prostore gasilci vstopajo z aparati na stisnjen zrak, ki so podobni tistim za potapljanje. Gasilci se pogosto srečujejo z ekološkimi nesrečami, v katerih je treba biti pozoren na nevarne snovi. V takih primerih, še posebej če snov ni znana, se gasilec zaščiti, kot bi šlo za najbolj nevarno snov. Za razpoznavanje in določitev nevarne snovi se uporablja posebna detekcijska oprema, pri reševanju pa posebni tesnilni čepi, trakovi in blazine ter sesalce in črpalke za nevarne snovi, kot so naftni derivati, kisline in lugi. Ker je pogosto potrebno reševati in gasiti tudi v višjih nadstropjih, si gasilci pomagajo s prenosnimi lestvami pa tudi z avto-mehanskimi lestvami in zgibnimi ploščadmi na posebnih gasilskih vozilih.
Izdelek in storitev
Delo poklicnega gasilca je raznovrstno, lahko pa ga strnemo v nekaj temeljnih dejavnosti:
- gašenje požarov
- reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah
- preventivno delo v bivalnem in delovnem okolju, ki ga pokriva gasilska enota
- usposabljanje ljudi za varstvo pred požarom in gašenje
- vzdrževanje in servisiranje gasilske tehnike
- servisiranje gasilnih aparatov in orodij
- stalno spremljanje razvoja gasilske opreme in gasilnih sredstev
- svetovanje v zvezi s požarno zaščito
- izdelava požarno-varnostnih načrtov ter razne storitve.
Znanja in spretnosti
Delo poklicnega gasilca težko primerjamo z drugimi zaposlitvami. Pri delu sicer uporablja drago zaščitno in reševalno opremo, vendar je to služba, ki je ne glede na to značilnost predvsem odvisna od ljudi. Zato je razumljivo, da od gasilcev pričakujemo raznovrstna tehnična znanja, za vzdrževanje ustrezne ravni znanja in kondicije pa je nujno potrebno stalno usposabljanje in urjenje.
Psihofizične sposobnosti
Zaradi narave dela je zelo pomembno, da je gasilec dobro fizično pripravljen. Praviloma dobro fizično pripravljenost spremlja tudi psihična stabilnost. Ta je predvsem potrebna ob vsakodnevnem srečevanju z nezgodami in ponesrečenci, ki jim je potrebna pomoč.
Interesi
Poleg z zakonom določenih zahtev se od gasilca pričakuje še najmanj naslednje: skupinski duh in disciplina. To pa predvsem zato, ker so gasilci med posredovanjem v nesreči močno odvisni drug od drugega. Zato je nujno usklajeno in disciplinirano delo brez nepotrebnega podvajanja aktivnosti.
Razmere za delo
Delo gasilca je raznoliko in nevarno, saj intervencije terjajo od njega fizične in psihične napore, ki zahtevajo sposobnost hitre prilagoditve. Prilagaja se različnim okoliščinam, kot so oblike zgradb, višina, utesnjenost, težaven dostop do ponesrečencev in ovire. Gašenje in reševanje je dinamično delo, ki poteka stoje ali v prisiljenem položaju. Vključuje čepenje, plezanje, pripogibanje, dviganje bremen in ponesrečencev, prenašanje po lestvah in stopnicah iz višjih nadstropij, vlečenje in pridrževanje z vrvmi. Pri vstopanju v notranje prostore je obvezna uporaba izolirnih dihalnih aparatov, saj se nikoli ne ve, na kakšne pline ali dime lahko gasilec naleti. Podobno je z gašenjem kemičnih snovi, pri čemer nevarno izhlapevajo strupeni plini in hlapi, po tleh so navadno razlite tekočine in agresivne snovi. Pogosto je velika nevarnost eksplozije. To še posebej velja za požare vnetljivih tekočin, celuloida, svile in drugih organskih snovi v zaprtih prostorih, kjer ni dovolj kisika. Pri takem nepopolnem gorenju z veliko dima in drugih gorljivih sestavin nastaja ogljikov monoksid, ki ob ponovnem dotoku zraka lahko eksplodira. Ob prometnih nesrečah, ko je potrebno reševati ukleščene potnike iz vozil, so gasilci priče tudi zelo dramatičnih prizorov. Med zahtevnejša reševanja sodijo posredovanja ob nesrečah, v katerih so udeležena vozila za prevoz nevarnih snovi.
Nevarnosti
Gasilec je izpostavljen različnim vplivom, ki so škodljivi za zdravje. Že med vožnjo na intervencijo je povečana možnost prometne nezgode. Med intervencijo so možne poškodbe: opekline, zlomi, odrgnine, vrezi, udarnine, zastrupitve in podobno. Zato pri opravljanju gasilske službe pazi na pravilno uporabo zaščitnih oblačil in opreme. Kot najboljša zaščita pred možnimi poškodbami so se poleg zaščitne opreme v praksi pokazali še: dobra izurjenost in usposobljenost gasilca ter pravilno vodenje intervencij.
Možnosti zaposlovanja
Po sklenitvi delovnega razmerja mora kandidat za poklicnega gasilca v enem letu uspešno končati šolanje v gasilski šoli in opraviti strokovni izpit. Gre za šolanje oziroma prekvalifikacijo na isti stopnji izobrazbe, s katerim kandidati pridobijo nov poklic ter poglobijo in razširijo poklicno znanje, ne pridobijo pa nove stopnje strokovne izobrazbe.
Izobraževanje
Šolanje traja 6 mesecev in obsega 4 mesece usposabljanja v gasilski šoli, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra Republike Slovenije za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani, ter 2 meseca praktičnega usposabljanja v slovenskih poklicnih gasilskih enotah. Po uspešno zaključenem šolanju kandidat postane gasilec, ki poklicno opravlja naloge gasilstva.
Druge informacije
Gasilska brigada Ljubljana, Vojkova 19, 1000 Ljubljana RS Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana
Objava na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje
