Društvo forenzične in vojaške psihologije je dne 19.5.2016 ob 17. uri organiziralo okroglo mizo na temo Življenje v zaporu.
Na njej sta sodelovala dva paznik, zaposlena v zaporu, in sicer paznica iz ženskega zapora na Igu in paznik iz moškega zapora na Dobu. Poleg je bil prisoten tudi bivši obsojenec, ki je svojo večletno kazen preživljal na zaprtem oddelku na Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob.
Foto: arhiv DFVP
Vsi trije so povedali, da njihov običajen dan v zaporu poteka podobno. Pazniki so namreč tisti, ki obsojence spremljajo ves čas njihovega bivanja v zaporu, pri vseh opravilih in v prostem času. S tem so tudi tisti, ki z obsojenci preživijo največ časa in jih posledično tudi najbolj poznajo. Kljub temu, da so odnosi med njimi striktno uradni, se med njimi spletejo določene vezi, ki jim omogočajo medsebojno razumevanje in spoštovanje. Prav tako sodelujejo pri preprečevanju samomorilnega vedenja v zaporih, saj tako pazniki, katerih delo je varovanje obsojencev, kot tudi obsojenci sami, posvečajo več pozornosti in skrbi tistim, ki so samomorilno ogroženi. Pazniki slednje dajo v ločene sobe s tistimi, ki ne kažejo samomorilne ogroženosti, da bi jih s tem zavarovali.
Velik pomen med bivanjem v zaporu predstavljajo ugodnosti, ki jih je obsojenec deležen. Okoli pridobivanja in ohranjanja teh teče večina dogajanja. Prav tako so ravno ugodnosti tiste, ki so obsojencu odvzete pri kršenju pravil. Tako je ena izmed zelo priljubljenih aktivnosti, ki je lahko podeljena tudi kot ugodnost, pomoč v kuhinji. Med ugodnosti sodijo tudi obiski, ki so razdeljeni v kategorije glede na pogostost in intimnost stika (od pogovora preko telefona do možnosti prenočitve). Na ta način se v zaporu lahko ohranjajo partnerske veze, prav tako kdaj pride tudi do poroke. Poroke so lahko organizirane tudi izven zapora, pri čemer so prisotni pazniki v civilu. Na enak način se zapornikom dopušča tudi udeležitev na pogrebu bližnjega.
Foto: arhiv DFVP
V ženskem zaporu pride kdaj tudi do poroda. Obsojenka lahko otroka do enega leta obdrži, kar zelo pozitivno vpliva na odnose in vzdušje v zaporu, kjer vse obsojenke z veseljem priskočijo na pomoč. Pri starejših otrocih pa imajo obsojenke možnost obiskov v posebni sobi, ki je opremljena otroku prijazno in v kateri lahko obsojenka z njim preživi več časa ter se z njim tudi igra.
Vsi trije udeleženci so se strinjali, da je fizičnega nasilja v zaporih malo. Bolj pogosto je psihično nasilje, ki ga skušajo reševati predvsem s pogovori.
Velik problem v zaporih pa še vedno predstavljajo prepovedane substance. Načinov, kako obsojenci pridejo do njih, je ogromno, vsakič pa si umislijo tudi kakšnega novega, na katerega pazniki še niso dovolj pozorni. Prav tako imajo obsojenci tudi veliko inovativnih načinov, kako pretentati testiranja urina. Boj za preprečitev zlorabe prepovedanih substanc je tako stalno prisoten.
Obsojenci prav tako različno doživljajo konec zaporne kazni. Kljub pričakovanjem, so nekateri zaradi tega pod stresom, saj včasih ne vedo, kje bodo živeli, nimajo dovolj socialne podpore zunaj zapora ali možnosti zaposlitve. S tem se mora vsak obsojenec na svobodi spopasti sam, pomaga pa mu Center za socialno delo.
Sara Žibert
